Jedro

Delavca je mogoče zakonito razporediti iz enega delovnega mesta na drugo, če so podani pogoji po 1. in 2. odst. 17. člena ZTPDR (nujne potrebe dela, stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanje, zmožnosti), ne glede na to, ali je delavec uspešno opravljal delo na prejšnjem delovnem mestu ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1., 2. in 3. odst. izreka) razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničinemu zahtevku, razveljavilo sklep direktorja št. 2634 z dne 26.4.1993 in delavskega sveta tožene stranke št. 3077 z dne 17.6.1993, toženi stranki naložilo, da tožnici izplača razliko v osebnem dohodku med delovnim mestom točaj - blagajnik in delovnim mestom perica - likarica za čas od 1.5.1993 do 19.1.1995 v glavničnem znesku po izračunu tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo ter povrne 40.027,50 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje. V presežku je tožničin zahtevek na ponovno razporeditev na delovno mesto točajke - blagajničarke zavrnilo, ker ima tožnica od 19.1.1995 dalje kot invalid II. kategorije pravico do dela s polovičnim delovnim časom na svojem delu perice - likarice, zato bo lahko na prejšnje delovno mesto točajke - blagajničarke razporejena le, če bo pri njej za to delovno mesto ugotovljena preostala delovna zmožnost. Zoper citirano sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja na stališču, da je bila tožnica s sklepi, ki jih je sodišče razveljavilo, zakonito razporejena na delovno mesto perice - likarice, ker so to narekovale spremenjene razmere v poslovanju in ker delovno mesto, na katero je bila razporejena, ustreza stopnji njene strokovne izobrazbe, saj ima končano le osnovno šolo. Tekom sodnega postopka tožnica ni predložila nobenega dokaza, s katero bi izkazala višjo raven izobrazbe in tudi sicer ji nikoli ni bila priznana z delom pridobljena delovna zmožnost. Na razporeditev je vplivalo tudi dejstvo, da tožnica aktivno ne obvlada slovenskega jezika, o čemer se je sodišče lahko samo prepričalo na glavni obravnavi. Razporeditev je bila torej opravljena v skladu s 17. členom ZTPDR, in tudi s 3. odst. 6. člena ZDR. Ker sodišče odločilnih dejstev ni pravilno ugotovilo, je posledično kršilo materialno pravo, vključno z določbo 5. odst. 17. člena ZDR, ki jo je nepravilno uporabilo, saj soglasje delavca s to določbo sploh ni predpisano.

Pritožba je utemeljena.

Pri presojanju zakonitosti razporeditvenih sklepov tožene stranke je sodišče prve stopnje sicer pravilno izhajalo iz 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. l. SFRJ, št. 60/89; v nadaljevanju ZTPDR), vendar dejanskega stanja ni prepričljivo ugotovilo oz. so ostala odločilna dejstva nerazčiščena, tako da ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava, kot utemeljno opozarja tožena stranka v pritožbi. Po 1. odst. 17. člena citiranega ZTPDR je delavec sicer razporejen na delovno mesto, za katero je sklenil delovno razmerje, vendar je glede na 2. odst. istega člena, med trajanjem delovnega razmerja zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela, lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustrezna stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Delavca je torej po navedeni zakonski določbi mogoče zakonito razporejati iz enega na drugo delovno mesto, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji na strani delodajalca in delavca. Zgolj uspešno opravljanje dela na določenem delovnem mestu delavcu ne zagotavlja pravice do izključnega opravljanja tega dela, še zlasti, če za to delo nima predpisane strokovne izobrazbe. Ker je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da je za delovno mesto točajke - blagajničarke, ki ga je tožnica sicer opravljala več kot 10 let, z novo sistemizacijo predvidena V. stopnja strokovne izobrazbe, hkrati pa iz listin v sodnem spisu ni razvidno, na kakšni podlagi je prišlo do zaključka, da naj bi ji tožena stranka to stopnjo strokovne izobrazbe priznavala, saj ni ustreznih dokazil o opravljenem tečaju in končanem šolanju na gostinski šoli za točaja - blagajnika, ni mogoče preizkusiti njegovega zaključka, da naj bi za to delovno mesto imela ustrezno strokovno in delovno usposobljenost. V kolikor ima namreč tožnica končano le osnovno šolo in torej III.

stopnjo izobrazbe, kot ves čas, vključno v pritožbi, zatrjuje tožena stranka, bi bila razporeditev na delovno mesto perice - likarice, za katero se zahteva takšna stopnja izobrazbe ter ob zatrjevanih organizacijskih in delovnih potrebah, pravilna in zakonita. Ker sodišče prve stopnje teh odločilnih dejstev ni dovolj razčistilo, za zaključek, da bi jo tožena stranka po 2. odst. 17. člena ZTPDR morala razporediti le na delovno mesto, ki bi bilo uvrščeno v IV. tarifni razred z zahtevano V. stopnjo strokovne izobrabe, ni imelo prepričljivo ugotovljene dejanske podlage, je posledično ob siceršnji nepravilni razlagi 5. odst. 17. člena ZTPDR tožbenemu zahtevku glede razveljavitve razporeditvenih sklepov ter denarni terjatvi, čeprav le po temelju do 19.1.1995, preuranjeno ugodilo. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano sodbo v ugoditvenem delu razveljaviti.

V ponovljenem postopku bo potrebno razčistiti, kakšno formalno strokovno izobrazbo je tožnica v času sporne razporeditve leta 1993 dejansko imela in ali so ji bile s strani tožene stranke po določenem postopku ter z ustreznim aktom priznane z delom pridobljene delovne zmožnosti za delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri. V ta namen bo od obeh strank zahtevalo predložitev dokazov, na katere se sklicujeta, torej od tožnice predvsem dokazila o šolanju oz. opravljenem tečaju za točaja - blagajnika. Le v primeru, da bi bilo po tako dopolnjenem postopku ugotovljeno, da ima tožnica dejansko V. stopnjo strokovne izobrazbe oz. da bi ji toženka za delo točajke - blagajničarke formalno priznala z delom pridobljene delovne zmožnosti in po prepričjivi izključitvi nujnih potreb delovnega procesa oz. organizacije dela, bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ponovo ugoditi. V ponovljenem postopku bo potrebno preizkusiti tudi izpolnjevanje pogoja iz 3. odst. 6. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93; v nadaljevanju ZDR) o obveznem znanju slovenskega jezika zaradi opravljanja dela neposredno s strankami ter izvesti morebitne druge dokaze, pomembne za ugotovitev vseh odločilnih dejstev in šele nato ob pravilni uporabi 2. odst. 17. člena ZTPDR o zakonitosti tožničine razporeditve z delovnega mesta točajke - blagajničarke na delovno mesto perice - likarice znova odločati.