12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. EKT VDP-57/04 z dne 8. 4. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Maribor št. EKT-vd- 4/04 z dne 2. 3. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper:

– odločbi Sodnika za prekrške Maribor št. P-17341/02 z dne 20. 1. 2003 in št. P- 7696/03, 8221/03 z dne 22. 1. 2004;

– zoper poziv Upravne enote Maribor št. 226-2108/2004 552 z dne 14. 7. 2004

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjski organ za postopek o prekrških je pritožnici izrekel sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je v času dveh let kot voznica začetnica presegla sedem kazenskih točk. Senat za prekrške je pritožbo zavrnil.

2.Z odločbo Senata za prekrške naj bi bili pritožnici kršeni pravici do sodnega varstva in do poštenega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave. Pravica do sodnega varstva naj bi bila pritožnici kršena zato, ker zoper izrečeno sankcijo ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva. Pravica do poštenega sojenja naj bi ji bila kršena s tem, ker naj iz odločbe Senata za prekrške ne bi bili razvidni dokazi, da je očitane prekrške sploh storila. Kršitev pravice do pritožbe pritožnica utemelji z navedbo, da odločba Senata za prekrške ni vsebovala pravnega pouka. Pritožnica tudi navaja, da je izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nezakonita in neustavna ter da ji vozniškega dovoljenja, ki je vezano na njeno identiteto, ne more nihče vzeti.

3.Pritožnica s tipizirano ustavno pritožbo izpodbija tudi prvostopenjski odločbi Sodnika za prekrške Maribor, s katerima je bila spoznana za odgovorno storitev cestnoprometnih prekrškov. V zvezi z navedenima odločbama zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev 2. člena Ustave, kršitev pravice do sodnega varstva in do poštenega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter kršitev 66. člena Ustave.

4.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija tudi poziv Upravne enote Maribor, s katerim jo je ta pozvala, naj ji izroči vozniško dovoljenje.

B.

5.Očitki pritožnice, s katerimi zatrjuje kršitve človekovih pravic v zvezi z odločbo Senata za prekrške, niso utemeljeni.

6.V prvem odstavku 23. člena Ustava določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da so bili Sodniki za prekrške in Senat za prekrške del sodne oblasti (glej odločbo št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Glede na navedeno je bilo pritožnici v postopku o prekršku sodno varstvo zagotovljeno.

7.Prav tako so neutemeljeni očitki pritožnice, da ji je bila s tem, ker zoper odločbo o izrečeni sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva, kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustavna pravica do sodnega varstva ne pomeni, da bi morala biti zagotovljena izredna pravna sredstva v vseh primerih, ko sodišča odločajo o posameznikovih pravicah ter dolžnostih. Omejitev vložitve izrednega pravnega sredstva pa ne predstavlja kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-58/95 z dne 20. 11. 1997, OdlUS VI, 196). Zato za kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave očitno ne gre.

8.Prav tako pritožnici z odločbo Senata za prekrške ni bila kršena pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Iz izpodbijane odločbe Senata za prekrške je namreč razvidno, da sta bili podlaga za izrečeno sankcijo pravnomočni odločbi Sodnika za prekrške Maribor, zato so pritožničini očitki zatrjevane kršitve tudi v tem delu neutemeljeni. Kolikor pritožnica meni, da je do kršitev prišlo že v postopkih, v katerih sta bili izdani prvostopenjski odločbi Sodnika za prekrške Maribor, jih je imela možnost uveljavljati že v rednih pravnih sredstvih, česar pa ni storila.

9.Pritožnica s trditvijo, da odločba Senata za prekrške ni vsebovala pravnega pouka, zatrjuje kršitev človekove pravice iz 25. člena Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravico do pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo je pritožnica imela in jo je tudi izkoristila. O pritožničini pritožbi je Senat za prekrške tudi odločil. Navedeno pomeni, da je bila pritožnici pravica do pravnega sredstva zagotovljena in da za kršitev 25. člena Ustave očitno ne gre.

10.Pritožnica navaja, da ji vozniškega dovoljenja ne sme in ne more nihče odvzeti, ker je vezano na identiteto posameznika, ter da je izrečena stranska kazen nezakonita in neustavna. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na svojo odločbo št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58), v kateri je ugotovilo, da izpodbijane določbe ZVCP, ki določajo to sankcijo in omogočajo njeno izrekanje v postopku o prekršku, v tem pogledu niso v neskladju z Ustavo.

11.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

12.Ustavna pritožba zoper prvostopenjski odločbi o prekršku in zoper poziv Upravne enote ni dopustna.

13.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

14.Ker v primeru izpodbijanih aktov iz 2. točke izreka niso izčrpana niti redna pravna sredstva (pritožba zoper prvostopenjsko odločbo in pritožba zoper poziv), za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

C.

15.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer