Jedro

Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in tožba zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo 15.498,00 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica (pritožbeno sodišče pritožbenih razlogov zaradi v nadaljevanju obrazložitve navedenih razlogov ne povzema).

3. V obravnavani zadevi toženec, pravna oseba, ne obstaja (več). Obstajati je prenehal v teku pritožbenega postopka. Iz Zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra AJPES z dne 11. 3. 2015 (v spisu) je namreč razvidno, da je bil toženec izbrisan iz sodnega registra 24. 10. 2014 (na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kopru Srg 2014/40551 z dne 19. 9. 2014 v postopku za izbris iz sodnega registra brez likvidacije).

4. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) nima določb o tem, da so družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo pravni nasledniki družbe po njenem izbrisu. Po izbrisu družbe iz sodnega registra tudi družbenikom preneha status družbenikov izbrisane družbe. Izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki materialnih določb o prenosu pravic in obveznosti na družbenike po izbrisu družbe, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so osebe, ki so bili družbeniki družbe, njeni univerzalni ali singularni pravni nasledniki, ne vsebuje. Vseboval je sicer določbo o obveznostih aktivnih družbenikov za denarne terjatve upnikov, ki so jih imeli na dan izbrisa družbe do nje (v šestem odstavku 442. člena), a je 18. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD; z naslovom razveljavitev določb ZFPPIPP) določil, da z njegovo uveljavitvijo (dne 17. 11. 2011) prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011 (tako je dejansko stanje tudi v obravnavani zadevi), ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja.(1)

5. Po 3. točki prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) se sicer postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati; postopek, ki je bil prekinjen iz navedenega razloga, se po prvem odstavku 208. člena ZPP nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Te zakonske določbe pa v obravnavani zadevi niso uporabne. Smisel prekinitve postopka je njegovo nadaljevanje s pravnimi nasledniki stranke, ko pa pravnega naslednika ni (prav tak je obravnavan primer), prekinitev postopka ne pride v poštev zaradi nemožnosti njegovega nadaljevanja.

6. V pravdnem postopku sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb v v mejah postavljenih zahtevkov strank (1., 2. in 3. člen ZPP). Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v prvem in petem odstavku 81. člena ZPP(2) z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo. Upoštevajoč, da gre v obravnavanem primeru za pritožbeni postopek, je pritožbeno sodišče v skladu z določbami prvega odstavka 351. člena v zvezi s prvim in petim odstavkom 81. člena ZPP moralo pritožbi ugoditi,(3) izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči. (1) Vprašanje morebitne odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti ni predmet obravnavane zadeve; ne gre namreč za vprašanje pravnega nasledstva (ne v procesnem in ne v materialnopravnem smislu);

(2) Gre za primere, ko tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se ta pomanjkljivost ne da odpraviti;

(3) Na obstoj temeljne procesne predpostavke, t. j. spora, pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (tudi pritožbeno sodišče, ki po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP);