Up-650/02

14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 521/2001 z dne 27. 8. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. N 14/98 z dne 15. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku pritožniku, predlagatelju za izdajo sklepa za razdružitev nepremičnin, naložilo plačilo sodne takse za prvostopenjski sklep v znesku 300.000 SIT. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo, saj naj bi bila za odmero sodne takse odločilna tista vrednost premoženja, ki se deli, ki jo je sodišče ugotovilo med postopkom z izvedencem, in ne tista vrednost, ki jo je navedel predlagatelj (pritožnik).

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedena sklepa in zatrjuje, da sta mu bili z njima kršeni pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Navaja, da je sodišče na naroku dne 22. 12. 2000 odmerilo takso glede na vrednost ob času vložitve predloga in se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča št. Ips 131/93 (pravilno II Ips 131/93). Navaja še, da Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 in nasl. ter Uradni list RS, št. 14/91 in nasl. - ZST) določa, da se za delitev stvari iz skupnega premoženja plača taksa po vrednosti, ki se deli, po njegovem mnenju pa se tisti del, ki ostane predlagatelju, ne deli, zato se za ta del taksa ne plača.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi zlasti ponavlja argumente, s katerimi je bil neuspešen že v pritožbenem postopku. Ustavno sodišče zato pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku in v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi ustavno pritožbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže.

4.Pritožnik izpodbijanima sklepoma sicer očita kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave vendar iz navedb ustavne pritožbe ni mogoče razbrati, v čem pritožnik vidi zatrjevani kršitvi. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače in je nezadovoljen z odločitvijo sodišča, pa ne zadostuje za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice ali svoboščine.

5.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger