Jedro

Ker je bila tožniku kot starejšemu delavcu pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedana brez njegovega soglasja, torej nezakonito, tožnik pa zoper takšno odpoved ni uveljavljal sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 18. 5. 2011 in odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne 11. 8. 2011, ter da se tožniku prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti od 3. 5. 2011 dalje. Zavrnilo je tudi zahtevek za povračilo stroškov postopka.

Zoper sodbo se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka. Navaja, da mu ni mogoče očitati krivde oziroma malomarnosti, ker ni izpodbijal, tudi z vložitvijo tožbe v individualnem delovnem sporu, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki mu jo je delodajalec izdal 17. 3. 2011 in mu je nato 30. 4. 2011 delovno razmerje prenehalo. Tožnik nima pravne izobrazbe in od njega ni mogoče pričakovati, da bo pravilno ocenil posledice, ki jih ima zanj odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni dokazano, da bi z zahtevkom v delovnem sporu uspel, zato od delavca ni mogoče pričakovati, da bo začel delovni spor in si povzročil stroške, ne da bi mu bil jasen izid spora. V tem smislu je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo bistvenih kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je imel tožnik z delodajalcem samostojnim podjetnikom A.A. s.p. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 9. 1998 dalje ter je imel v 12. točki pogodbe dogovorjen 60 dnevni odpovedni rok. Pogodba o zaposlitvi po 4. alineji 75. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06 - ZZZPB-F, 46/07 - Odl. US, 103/07, 45/08 - ZArbit, 83/09 - Odl. US in 40/12 - ZUJF) preneha veljati med ostalim z redno ali izredno odpovedjo. Iz listin nadalje izhaja, da je delodajalec tožniku 17. 3. 2011 redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pravna podlaga za takšno odločitev je 1. alineja 1. odstavka 88. člena ZDR. Tožnik je rojen 28. 1. 1954, na dan redne odpovedi je tako dopolnil več kot 57 let starosti in zanj veljajo določbe ZDR o posebnem varstvu starejših delavcev, vključno s posebnim varstvom pred odpovedjo po 114. členu v zvezi z 201. členom ZDR. Delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Varstvo ne bi veljalo, če bi bila delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, kot je določeno v 1. alineji 2. odstavka 114. člena ZDR.

Tožnik ob odpovedi in tudi ob prenehanju delovnega razmerja z iztekom odpovednega roka 30. 4. 2011 po obvestilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 18. 4. 2011, priloženem v upravnem spisu, ni izpolnjeval niti minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ker bo te pogoje izpolnil šele 27. 1. 2016, je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, glede na določbo 8. alineje 2. odstavka 63. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/10 in 40/12 - ZUJF), pa tožnik ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Po navedeni določbi pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji, da je izpolnjen ta pogoj, pa se šteje tudi v primeru, če je delodajalec podal redno odpoved v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

Tožnik odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prejel 17. 3. 2011, kljub nezakonitosti ni izpodbijal, na nepoznavanje pravne ureditve v zvezi z delovnimi razmerji in varstvom starejših delavcev pa se ne more sklicevati. Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Objava predpisa v državnem Uradnem listu, kot določa 154. člen Ustave Republike Slovenije, ima za posledico, da se nihče ne more sklicevati na nepoznavanje pravne ureditve. Tožnik bi bil, ob izpolnjenih ostalih pogojih, upravičen do denarnega nadomestila le v primeru, če bi odpoved pogodbe o zaposlitvi, podano v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, izpodbijal z ustreznim pravnim sredstvom.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Zaradi neuspešne pritožbe tožnik stroške, ki so mu nastali v pritožbenem postopku, v skladu z določbo 154. člena ZPP, nosi sam.