Jedro

Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. Iz upravnega spisa izhaja, da je Kmetijska inšpekcija z dne 19. 12. 2011 izdala sklep, s katerim je izvršilni postopek zoper stranko v postopku ustavila. Svojo odločitev je oprla na določbo prvega odstavka 293. člena ZUP, ki med drugim določa, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je Upravno sodišče s sodbo št. I U 108/2011 odločilo, da se odločba Kmetijske inšpekcije odpravi, kar pomeni, da je bil z izdano pravnomočno sodbo odpravljen oziroma razveljavljen izvršilni naslov. To pomeni, da si tožnica s tožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločitev upravnih organov glede odloga izvršbe, svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, v ničemer ne more več izboljšati.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnica s tožbo izpodbija sklep Kmetijske inšpektorice št. 0611-4500/2009-18 z dne 18. 2. 2011, s katerim je inšpektorica zavrnila predlog tožnice za odlog izvršbe do dokončne odločitve v upravnem sporu. Drugostopni organ je z odločbo št. 0611-462/2011/4 z dne 21. 4. 2011 pritožbo zavrnil. Tožnica vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v tožbi navaja pravne in dejanske razloge zakaj meni, da odločitev prvostopnega in drugostopnega organa ni pravilna. Predlaga, naj sklep prvostopnega organa in odločbo drugostopnega organa odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu ZUS-1. Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena in se nanaša na obstoj pravnega interesa. Po navedeni določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas trajanja postopka.

Po presoji sodišča navedena procesna predpostavka v tem sporu ni izpolnjena, zaradi česar v obravnavani zadevi upravni spor ni dopusten. Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, po presoji sodišča očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je Kmetijska inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enota Ljubljana, s sklepom št. 0611-4500/2009-32 z dne 19. 12. 2011 izdala sklep, s katerim je izvršilni postopek v zadevi pregleda po Zakonu o kmetijskih zemljiščih zoper stranko v postopku A.A., ustavila. Svojo odločitev je oprla na določbo prvega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki med drugim določa, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je Upravno sodišče s sodbo št. I U 108/2011 odločilo, da se odločba Kmetijske inšpekcije Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (št. 0611-4500/2009-7 z dne 31. 3. 2010) odpravi, kar pomeni, da je bil z izdano pravnomočno sodbo odpravljen oziroma razveljavljen izvršilni naslov. To pomeni, da si tožnica s tožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločitev upravnih organov glede odloga izvršbe, svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, v ničemer ne more več izboljšati. Odločitev tožene stranke oziroma prvostopnega organa, s katerim je ta zavrnil predlog za odlog izvršbe, ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnice, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. Tožnica je ob vložitvi tožbe pravni interes za tožbo sicer izkazovala, vendar mora pravni interes izkazovati ves čas postopka. Glede na povedano pa tožnica pravnega interesa, ob odločitvi sodišča o njeni tožbi, več ne ne izkazuje.

Sodišče je zato tožbo tožnice na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.