Jedro

Če iz vročilnice kot javne listine izhaja datum prejema odločbe tožene stranke, se pravočasnost tožbe in predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s tožbo presoja po datumu vročitve odločbe tožene stranke, ki izhaja iz vročilnice, razen če stranka po postopku in na način za dokazovanje neverodostojnosti dokaže, da je vročilnica kot javna listina neverodostojna. Tega pa v tem primeru stranka niti ni zatrjevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 24. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožničin predlog za vrnitev postopka v zvezi z njeno tožbo z dne 29.3.2007 v prejšnje stanje (1. točka izreka) ter na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo tudi njeno tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 5.9.2006. S tem sklepom je bilo ugotovljeno, da je s sklepom tožene stranke z dne 17.9.2002, I.I. že priznan status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja (1. točka izreka), zato je treba novo tožničino zahtevo za priznanje statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in pravica od odškodnine po pokojnem očetu I.I. zavreči (2. točka izreka).

Prvostopno sodišče je hkrati s tožbo vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, ker je bil vložen po poteku 3 mesečnega objektivnega roka za vložitev takega predloga, določenega v 4. odstavku 24. člena ZUS-1. Ker je prvostopno sodišče zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je zavrglo tudi tožbo, vloženo dne 29.3.2007, kot prepozno.

Zoper prvostopni sklep je tožnica vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb zakona o pravdnem postopku (ZPP) in napačne uporabe materialnih predpisov. Navaja, da je sklep tožene stranke prejela 30.12.2006, tožbo v upravnem sporu pa je vložila 29.3.2007, torej v roku treh mesecev, in ni zamudila objektivnega roka. V zvezi s subjektivnim rokom pa poudarja, da se ji je zdravstveno stanje izboljšalo toliko, da se je lahko odpravila od doma, šele 22.3.2007, iz česar izhaja, da s tem, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje in tožbo vložila 29.3.2007, ni zamudila niti subjektivnega 8-dnevnega roka. Zato bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in tožbo šteti za pravočasno ter jo obravnavati po vsebini. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in naloži prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnica svojo tožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je 29.3.2007 poslala priporočeno po pošti na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, vložila pravočasno, kar je odvisno od tega, kdaj je tožnica prejela sklep tožene stranke z dne 5.9.2006. Po presoji vrhovnega sodišča je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica sklep tožene stranke z dne 5.9.2006 prejela 20.9.2006. To je razvidno iz povratnice, ki je pripeta k navedenemu sklepu v upravnem spisu. Na njej je na roko z besedo napisan navedeni datum in je na njem podpis "B.", poleg tega je na njej podpis vročevalca in žig pošte z datumom 20.9.2006, kar dokazuje, da je pošta sklep komisije, poslan s to vročilnico, naslovnici predala na ta dan. Vročilnica pa je javna listina, če je sestavljena v skladu z določbo 1. odstavka 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB-3, Uradni list RS, št. 24/06 in 105/06 - ZUS-1) in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnična ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je to treba uveljavljati po postopku in na način, ki velja za izdajo take listine, ne pa v drugem postopku. V tem primeru tožnica v pritožbi niti ne zatrjuje, da obravnavana vročilnica ne bi bila pravilno sestavljena ali da bi v njen vsebovana dejstva bila napačno potrjena, temveč le navaja, da je izpodbijani sklep prejela 3 mesece kasneje, kot to izhaja iz vročilnice. S tako trditvijo pa dokazne moči vročilnice kot javne listine ne more omajati.

Zato vrhovno sodišče v pravilno vročitev in pravilno navedbo datuma vročitve izpodbijanega sklepa tožene stranke tožnici ne dvomi. Glede na to je torej tožnica tudi po presoji vrhovnega sodišča zamudila objektivni trimesečni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in opravo zamujenega dejanja, določen v 4. odstavku 24. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo vsebino te določbe, namreč da stranka pride v zamudo po poteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe in da z dnem začetka zamude začne teči tudi objektivni trimesečni rok, določen v 4. odstavku 24. členu ZUS-1. Tožnica je glede na to, da ji je bil izpodbijani sklep tožene stranke vročen 20.9.2006, rok za vložitev tožbe pa je potekel 20.10.2006, prišla v zamudo s potekom 20.10.2006 in je torej 21.10.2006 začel teči trimesečni objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki se je iztekel 21.1.2007, tožnica pa je tožbo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 29.3.2007, torej prepozno. Prvostopno sodišče je torej odločilo pravilno, ko je zavrglo dne 29.3.2007 vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen in posledično tudi tožbo, vloženo hkrati z njim.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.