15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. & A., d. n. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 237/2006 z dne 24. 10. 2006 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 188/2005 z dne 2. 3. 2006 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 120/2004 z dne 25. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 2. 2004 in odločilo, da je dolžna ustavna pritožnica (tožena stranka v delovnem sporu) tožnika pozvati nazaj na delo, ga od 2. 4. 2004 prijaviti v socialno zavarovanje ter mu vpisati delovno dobo v delovno knjižico. Ugotovilo je, da pritožnica tožniku ni vročila ocene poskusnega dela in mu v zvezi s to oceno tudi ni omogočila zagovora skladno z drugim odstavkom 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – ZDR). Višje sodišče je zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo njeno revizijo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišč, da tožniku ni bila vročena ocena poskusnega dela oziroma da mu v zvezi s to oceno ni bil omogočen zagovor. Navaja, da je sodišču predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, ki je bila prisotna, ko je direktor tožniku poskušal vročiti oceno poskusnega dela in ga ob tem ustno pozval na zagovor, vendar sodišče temu dokaznemu predlogu ni sledilo. V zvezi s tem nasprotuje ugotovitvam Vrhovnega sodišča, da izvedbe tega dokaza sploh ni predlagala, pri čemer se sklicuje na odgovor na tožbo in zapisnik z glavne obravnave z dne 25. 11. 2004. Opozarja, da je odločitev sodišč oprta le na izpoved tožnika, ki pa se je bistveno razlikovala od izpovedi direktorja pritožnice.

B.

3.Pritožnica nasprotuje ugotovitvam sodišč, da tožniku ni bila vročena ocena poskusnega dela oziroma da mu v zvezi s to oceno ni bil omogočen zagovor. Takšne navedbe po vsebini pomenijo nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno sodišč in same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z vidika zatrjevane kršitve 22. člena Ustave bi lahko bile sicer relevantne navedbe pritožnice, da sodišče ni sledilo njenemu dokaznemu predlogu oziroma da je v zvezi z dokaznim postopkom ni obravnavalo enako kot tožnika. Iz omenjene ustavne določbe izhaja namreč tudi pravica strank do predlaganja dokazov v svojo korist, ki sicer ne zagotavlja neomejene pravice do izvedbe predlaganih dokazov, vendar pa morajo omejitve te pravice ustrezati zahtevam poštenega sodnega postopka, vključno z zahtevo po zagotovitvi procesne enakopravnosti strank. Vendar pa o kršitvah omenjenih ustavnih procesnih jamstev v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti. Zgolj z navedbami, da je sodišče verjelo izpovedi tožnika in ne izpovedi direktorja pritožnice, pritožnica ni izkazala, da bi sodišče kršilo zahtevo po enakopravni obravnavi obeh strank postopka. Navedbe pritožnice, da je sodišču predlagala zaslišanje priče, ki naj bi potrdila direktorjevo izpoved, pa, kot je to pritožnici pojasnilo tudi Vrhovno sodišče, nimajo podlage v odgovoru na tožbo in v zapisniku z glavne obravnave z dne 25. 11. 2004, na katera se v zvezi s tem sklicuje pritožnica.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan