Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1621/2024-7

ECLI:SI:UPRS:2025:I.U.1621.2024.7 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč vsebinski kriterij kazenski postopek pravica do obrambe pravica do poštenega sojenja dodelitev brezplačne pravne pomoči
Upravno sodišče
24. januar 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravica do obrambe z zagovornikom, kakor tudi pravica do poštenega sojenja s strani nepristranskih sodišč namreč predstavljata eno temeljnih ustavnih pravic. Namen je v sklopu navedenih pravic zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku s tem, da ima obdolženec pri svoji obrambi pomoč neodvisnega pravnega strokovnjaka. S tega vidika je v kazenskih postopkih pravica do brezplačne pravne pomoči posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Tako Ustava in EKČP torej zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči, v skladu z zakonom. Tako ne gre za brezpogojno podeljevanje pravic, kot to zmotno zatrjuje toženka.

Ker je tožnica prosila za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena zaporna kazen, bi ji po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 507/2024 z dne 8. 8. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo v skupno odločanje združil postopke odločanja o sedmih tožničinih prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v tam navedenih zadevah (I. točka izreka) ter prošnje za dodelitev BPP kot neutemeljene zavrnil (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP. Kot bistveno organ za BPP navaja, da je tožnica vložila prošnje za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v sedmih kazenskih zadevah, v katerih se ji očita izvršitev kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v katerih je za to kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. Pregon za to kaznivo dejanje se začne na predlog.1 Glede na na0delo pravi0dnosti iz 24. 0dlena Zakona o brezpla0dni pravni pomo0di (v nadaljevanju ZBPP) in v skladu s sodno prakso Upravnega sodi610da je treba pri odlo0danju o postavitvi zagovornika gledati na osebnost samega obdol7eenca, te7o kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vpra61anj in druge konkretne okoli610dine, ki ka7ejo, da bo po61ten postopek zagotovljen le, 0de bo imel obdol7eeni strokovno obrambo z zagovornikom. V konkretnem primeru tako glede na te7o kaznivega dejanja ni pri0dekovati te7kega in zapletenega postopka, v katerem bi prosilec nujno potreboval zagovornika, prav tako ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vpra61anj. Iz pro61nje, njene dopolnitve ali iz kazenskih spisov ne izhajajo okoli610dine, ki bi kazale na to, da to7cnica ne bi bila sposobna razumeti, 0de0d je obdol7eena, ali da ne bi bila sposobna braniti se pred o0ditkom, vsebovanim v obto7ebi. Gre namre01 za kazniva dejanja, pregon katerih se za0dne na predlog in so bagatelna. To7nica je bila 7ee obsojena ter ve0dkrat tudi pogojno obsojena za enaka kazniva dejanja, pri61lo je tudi do preklica pogojne obsodbe, tako da to7nici tovrstni kazenski postopki niso tuj, v posledici 0dega se mora zavedati svojih pravic v kazenskem postopku ter kako so ji te varovane. Sposobna je razumeti, 0de0d je obdol7eena, ter se tudi sama braniti pred o0ditkom, vsebovanim v obto7ebi. Tudi te7a dejanja ni tak61na, da bi bilo v interesu pravi0dnosti, da se to7nici zagotovi strokovna pomo0d zagovornika. Tako to7ilstvo, kot o61kodovanec imata mo7enost, da predlog za pregon umakneta. Glede na predlagano izvedbo navedenih dokazov na glavnih obravnavah ni konkretnih okoli610din, ki bi kazale, da bo po61ten postopek zagotovljen le, 0de bo to7nica imela zagovornika. Po61ten postopek zagotavljajo 7ee na0dela kazenskega postopka. Po smislu in namenu ZBPP je treba pro61njo kateregakoli prosilca za dodelitev brezpla0dne pravne pomo0di zavrniti, 0de je njegova zahteva v o0ditnem nasprotju z interesom pravi0dnosti, poleg tega pa bi bila dodelitev BPP v konkretnem primeru tudi nesorazmerna glede na opis in te7o o0ditanih dejanj. Predhodna kaznovanost in motiviranost to7nice k storitvi kaznivih dejanj ne govori to7nici v prid, saj gre za povratnico in ji tovrstna kazniva dejanja niso tuja (osebnost to7nice).

3.Toženka izpostavlja, da odločitev v konkretnem primeru predstavlja (utemeljen) odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015. Po zavzetem stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in Vrhovnega sodišča je ključna okoliščina, ki terja postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev, zagrožena kazen odvzema prostosti. V obravnavani zadevi gre za okoliščino, ki se pri tožnici redno ponavlja in je ni moč spregledati. Samo zato, ker storilki grozi zaporna kazen, ji ne gre dodeliti brezplačne pravne pomoči v želenem obsegu. Na opisan način bi se že skoraj brezpogojno dodeljevala brezplačna pravna pomoč in tožnici zagotovilo brezpogojno varovanje njenih pravic, katerih varovanje pa bi šlo na račun pravic drugih. V primeru osebe, katere povratništvo je del osebnostnih lastnosti, bi organ ravnal v nasprotju z javnim interesom in pravno državo, ki tudi skozi tovrstne postopke zagotavlja pravno varnost. Odločitve organa so zavezane k spoštovanju Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS) in zakona, morajo pa biti tudi v javnem interesu in sicer ekonomsko in gospodarno preudarne, kar je organ upošteval pri svoji odločitvi.

4.Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj jo zaradi napačne razlage materialnega prava in zaradi tega zmotno ugotovljenega dejanskega stanja odpravi in vrne istemu organu v ponovni postopek, s stroškovno posledico. Kljub navedbi, da je toženka vsebinski kriterij za odobritev BPP presojala na podlagi 24. člena ZBPP, 3. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) (domneva nedolžnosti) in 17. člena ZKP (načelo materialne resnice) ter na podlagi podatkov iz spisov kazenskih zadev, glede katerih je tožnica zaprosila za odobritev BPP, je toženka s svojo razlago vsebinskega kriterija v kazenskem postopku izvotlila pomen pravice do zagovornika in pravice do primernih možnosti za pripravo obrambe (29. člen Ustave RS, 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), 48. člen Listine o temeljnih pravicah EU in 14. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah). Tožnici se v kazenskih postopkih očita kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, grozi ji zaporna kazen do enega leta. Za tožnico je življenjskega pomena, da se brani z ustreznim pravnim strokovnjakom. Že Ustavno sodišče je poudarilo, da je pravica do obrambe ena temeljnih ustavnih pravic in strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, velja za eno od jamstev, ki jih daje Ustava RS. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je tudi bistven element pravice do poštenega sojenja. V kazenskih zadevah je treba kot temeljne in ključne okoliščine uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 10. 2016 je bila sprejeta za zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in iz nje izhajajoče pravice do obrambe v zvezi z BPP. Tudi iz EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Navedeno zato izključuje možnost organa, ki odloča o odobritvi BPP, da sam napravi dokazno oceno v posamezni kazenski zadevi in ugotovi, ali obstaja možnost učinkovite obrambe. Takšno ravnanje organa bi pomenilo kršitev domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave in pravice do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Obe jamstvi namreč obdolžencu zagotavljata, da se o utemeljenosti obtožbe zoper njega lahko izreče zgolj zakonito sodišče v kazenskem postopku z zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Presoja verjetnih izgledov za uspeh (možnost učinkovite obrambe obdolženca) v kazenskem postopku pomeni presojo krivde obdolženca, česar pa v postopku dodelitve BPP ni mogoče izvesti, zaradi odsotnosti vseh jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku. Drugačno stališče pomeni, da bi država, ki je nasproti obdolžencu v kazenskem postopku, obšla jamstva kazenskega postopka in načelo enakosti orožij ter mu vnaprej odrekla pravico do obrambe z zavrnitvijo dodelitve BPP z ugotovitvijo, da obdolženec nima verjetnih izgledov za uspeh (drugače rečeno - je kriv kaznivega dejanja, ki se mu očita). Država bi torej obdolžence slabšega premoženjskega stanja vnaprej obsodila krivde kaznivega dejanja v postopku, ki ne zagotavlja minimalnih procesnih jamstev. Stališče, da je tožničina izkušenost s kazenskimi postopki, ki izhajajo iz njene predkaznovanosti, zadostna, da se lahko sama učinkovito brani, je v nasprotju z namenom pravice do zagovornika. Slednji je vselej pravni strokovnjak, ki je še posebej izurjen in izkušen - torej zgolj odvetnik, pravnik, z opravljenim pravniškim državnim izpitom, z zadostno izkušenostjo. Tu je razlika v primerjavi s pravdo, kar je relevantno za konkretno zadevo, ker lahko glede pravne pomoči zastopanja v pravdnem postopku pristojni organ presoja vsebinsko utemeljenost prošnje in verjetne zglede za uspeh pravdne stranke, česar glede kazenskega postopka ne more in ne sme. Neutemeljena je tudi toženkina obrazložitev možnosti umika predloga za pregon, saj je zanašanje na to velikokrat stvar naključja ali osebnih želja oškodovanca in to ni način obrambe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja jasno prepričanje toženke o tožničini krivdi in želji njenega discipliniranja in sankcioniranja z odrekanjem možnosti zagovornika, saj je del obrazložitve tudi dejstvo, da naj bi bila tožnica povratnica in da izrečene kazenske sankcije očitno nanjo nimajo vpliva. Dokazne ocene toženke glede posameznih dokazov v vsakem posameznem kazenskem postopku je treba vnaprej obsoditi in zavreči kot neutemeljene, saj gre za izrekanje kazenske obsodbe pred izvedenim kazenskim postopkom in brez možnosti procesnih jamstev iz kazenskega postopka, prav tako sklicevanje na kazenske ovadbe predstavlja obid pravil kazenskega postopka.

5.Tožnica glede obrazložitve odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča meni, da je neprepričljiva in v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic. Toženka z argumentom, da naj bi bilo pravo živo in spreminjajoče utemeljuje odstop od stališča Vrhovnega sodišča v škodo tožničinih človekovih pravic. Gre za protiustavno stališče, saj se lahko človekove pravice omejujejo zgolj skladno s kriteriji iz Ustave, iz katerih pa ne izhaja, da bi lahko to storil prvostopenjski upravni organ, brez zakonske podlage in z argumentom, da je pravo živo. Upoštevaje navedeno tožnica meni, da sta izpolnjena tako finančni kot vsebinski kriterij za dodelitev BPP.

6.Toženka v odgovoru na tožbo smiselno enako povzema razloge za zavrnitev prošnje, kot jih je podala že v izpodbijani odločbi. Sklicuje se na sodno prakso Upravnega sodišča2 in navede, da pri odločitvi ni prezrla namena 6. člena EKČP ter sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015. Če bi sledili naziranjem tožnice, bi to pomenilo, da je vsa navedena sodna praksa Upravnega sodišča, kateri je toženka pri svoji odločitvi sledila, nezakonita. Dejstva, ki jih je toženka ugotavljala v ugotovitvenem postopku, sledijo merilom navedene sodne prakse. Tudi v zadevi I U 656/2014 je Upravno sodišče zavzelo stališče, da so ustavnopravna jamstva v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave RS specialna v razmerju do pravice iz 22. člena Ustave RS. Način njihovega uresničevanja je zaradi narave obravnavanih pravic predpisan z zakonom. Ko gre za pravico do obrambe z zagovornikom, Ustava RS brezplačnega zagovornika ne zagotavlja oziroma ga ne zagotavlja brezpogojno, enako tudi EKČP, ki v 6. členu vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotavlja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku se (zunaj primerov iz 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)) zagotavlja po določbah ZBPP, če le ta ni v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

7.Tožba je utemeljena.

8.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev toženke, da se tožnici ne dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji pred sodišči prve stopnje v sedmih kazenskih postopkih, kar je utemeljila s sklicevanjem na 24. člen ZBPP.

9.Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10.V skladu s 1. členom ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

11.Tožnica je zaprosila za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v sedmih kazenskih zadevah, v katerih je za kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta.

12.Po določbi druge alineje 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolžencem zagotovi enakost strank v kazenskem postopku ne glede na njihov premoženjski status oziroma položaj.

13.Prav tako tudi tretji odstavek 6. člena EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj so bili tožnici vročeni obtožni predlogi, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da ji je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sama nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako na enak način varovana njena pravica do poštenega sojenja, kot v primeru osumljenca, ki si zaradi premoženjskega statusa lahko privošči odvetnika brez uporabe ZBPP.

14.Enako stališče je izrazilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, s pojasnilom, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti.<sup>3</sup> Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS in EKČP.<sup>4</sup> Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje ni niti nepravično niti nemoralno. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.<sup>5</sup>

15.Toženka s svojim argumentom sklicevanja na sodno prakso Upravnega sodišča ne prepriča. Niti ne navede, zakaj naj bi bila našteta sodna praksa relevantna v obravnavanem primeru (oziroma jo je sama pri odločitvi uporabila) ob tem, da sodišče pritrjuje toženki, da je pravo živo in je navedena sodna praksa "presežena" ravno z sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014, z dne 11. 11. 2015.<sup>6</sup> Vsaka razlaga zakonskih določb in odmik od ustaljene sodne prakse morata biti skladna z Ustavo RS, pa tudi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ki jih varujejo ratificirane meddržavne pogodbe, med katerimi je v obravnavani zadevi upoštevana EKČP. Sodišče in drugi organi oblasti tako uporabljenim zakonskim normam ne smejo dati vsebine, ki bi povzročila kršitev človekovih pravic ali svoboščin. Navedeno velja tudi za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ob razlagi 24. člena ZBPP.

16.Sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih je toženka podala za odstop od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, upoštevaje zahtevo iz EKČP (v primeru zagroženega odvzema prostosti gre praviloma za okoliščino, ki terja postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev) in ustavno zagotovljenih kavtel v kazenskem postopku (pravica do obrambe, pravica do poštenega sojenja), niso zadostni. Pravica do obrambe z zagovornikom, kakor tudi pravica do poštenega sojenja s strani nepristranskih sodišč namreč predstavljata eno temeljnih ustavnih pravic. Namen je v sklopu navedenih pravic zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku s tem, da ima obdolženec pri svoji obrambi pomoč neodvisnega pravnega strokovnjaka. S tega vidika je v kazenskih postopkih pravica do brezplačne pravne pomoči posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Tako Ustava in EKČP torej zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči, v skladu z zakonom. Tako ne gre za brezpogojno podeljevanje pravic, kot to zmotno zatrjuje toženka.

17.Ker je tožnica prosila za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena zaporna kazen, bi ji po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

18.Tako je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)). V novem postopku bo toženka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o prošnji tožnice.

19.Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

20.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in je tožnica v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Gre za kazenske postopke, opravilne številke I K 20991/2024, I K 26364/2024, I K 7819/2024, I K 65801/2023, I K 62834/2023, I K 43838/2022, I K 57986/2022, ki potekajo pred različnimi Okrajnimi sodišči.

2Odločitve Upravnega sodišča v zadevah: IV U 59/2013 z dne 21. 5. 2013, IV U 117/2013 z dne 3. 9. 2013, IV U 108/2013 z dne 4. 6. 2013, IV U 54/2012 z dne 10. 4. 2012, IV U 223/2013 z dne 19. 6. 2013, III U 245/2015 z dne 16. 10. 2015 in I U 656/2014 z dne 6. 5. 2014.

3VSRS Sodba X Ips 226/2014, 11. 11. 2015, 14. točka obrazložitve.

4Prav tam, 15. točka obrazložitve.

5Prav tam.

6Smiselno enako tudi VSRS Sodba X Ips 224/2014, 10. 12. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 7, 24, 24/1, 24/3 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 204, 204/1, 204/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 29

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6, 6/3, 6/3-c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia