Jedro

V primeru, ko se tožbeni zahtevek glasi na plačilo mesečne rente brez omejitev njenega teka, se kot osnova za odmero odvetniške nagrade upošteva petletna (in ne enoletna) vtoževana renta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških postopka (III. točka izreka izpodbijane sodbe) spremeni tako, da se odmerjeni stroški povišajo za 791,00 EUR (na 2.341,45 EUR).

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 157,16 EUR, v petnajst dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom P 184672012-III z dne 3. 10. 2014) pod I. točko izreka naložilo toženi stranki v plačilo tožeči stranki znesek 6.165,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne rente v višini 411,03 EUR do plačila. Pod II. točko izreka je toženi stranki naložilo v bodoče plačevati tožeči stranki mesečno rento v višini 411,03 EUR do vsakega petega dne v tekočem mesecu od 1. 5. 2014 dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude. Pod III. točko izreka je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.550,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sklep o stroških postopka, to je III. točka izreka izpodbijane sodbe, se je v roku pritožila tožeča stranka, ki navaja, da je sodišče nepravilno prisodilo stroške. Le-te je namreč obračunavalo po količniku 1 = 315,00 EUR (enoletna vtoževana renta), čeprav bi moralo za osnovo za nagrado vzeti, upoštevajoč določila Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in 40. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), petletno vtoževano rento. Ob takem upoštevanju bi znašal punktum za petletno rento 24.661,80 EUR, že natekla škoda izgube na zaslužku pa 5.754,42 EUR, kar je skupno 30.416,22 EUR. Tako bi sodišče moralo za količnik 1 vzeti znesek 541,00 EUR, nagrado za posel v znesku 541,00 EUR, nagrado za postopek 703,30 EUR in nagrado za narok 649,20 EUR. Namesto prisojenih 1.102,50 EUR bi torej moralo prisoditi 1.893,50 EUR. Tako je sodišče prisodilo 721,00 EUR premalo in se za ta znesek tožeča stranka glede pravdnih stroškov pritožuje. Sodišče je tudi sicer nepravilno upoštevalo, ker je jemalo punktum le od prisojenega zneska in ga potem zreduciralo na 55% glede na uspeh, ker bi moralo glede na tak izračun upoštevati punktum na celoten vtoževani znesek in ga šele potem reducirati glede na uspeh. Tožeča stranka se je z isto vlogo sicer pritoževala tudi zoper odločitev s sodbo, vendar je obenem predlagala v tem delu tudi popravo sodbe. Sodišče prve stopnje je skladno pritožbenim navedbam s popravnim sklepom svojo sodbo popravilo, tako, da je pritožba zoper odločitev s sodbo brezpredmetna in zato neupoštevna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Protispisna je pritožba, da bi sodišče prve stopnje jemalo punktum le od prisojenega zneska rente in potem tega zreduciralo na 55% uspeh v pravdi. Upoštevalo je namreč vtoževano višino mesečne rente v znesku 755,33 EUR (755,33 EUR x 12 = 9.063,96 EUR, kar da ob količniku 1 nagrado 315,00 EUR).

5. Je pa pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje za osnovo nagrade vzeti petletno (in ne enoletno) vtoževano rento. Po prvem odstavku 21. člena ZOdvT se namreč vrednost predmeta za odmero nagrade ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če ZOdvT ne določa drugače. Ker ZOdvT nima določbe o ugotavljanju vrednosti predmeta pri vtoževanju mesečne rente, je za ugotovitev vrednosti uporabiti Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kar je zakon, ki ureja sodne takse. Po drugem odstavku 19. člena ZST-1 se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (to je ZPP), če ZST-1 ne določa drugače. Ker ZST-1 določb o ugotavljanju vrednosti zahtevka oziroma predmeta za vtoževanje mesečne rente nima, je za to smiselno uporabiti ZPP, ki v 40. členu določa, da če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo (kar mesečna renta nedvoumno je), se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Ker je predmet te pravde mesečna renta brez omejitev njenega teka, je torej tu vzeti vrednost predmeta petletnega seštevka vtoževanih rent, kar je 45.319,80 EUR oziroma ob količniku 1 znaša vrednost nagrade 685,00 EUR. V pojasnilo pritožbi je na tem mestu dodati, da pritožba kot vrednost spora zmotno jemlje seštevek mesečnih rent za pet let, povišano za vrednost že natekle škode izgube na zaslužku do izdaje sodbe. Tudi, kot ga pritožba imenuje „že natekla škoda izgube na zaslužku“, ta znesek namreč predstavlja mesečne rente, ki pa so kapitalizirane, ker so do izdaje sodbe že zapadle. Zato je materialnopravno pravilno, da vrednost predmeta v tej pravdi predstavlja petletni seštevek vtoževanih mesečnih rent. 6. Ob upoštevanju v prejšnji točki pojasnjenega, torej, da znaša količnik 1 ob podani vrednosti spora 685,00 EUR in da je uspeh tožeče stranke 55%, bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti nagrado za posel 685,00 EUR, nagrado za postopek v znesku 890,50 EUR, nagrado za narok 822,00 EUR, 20,00 EUR za materialne izdatke, 33,30 EUR za potne stroške pooblaščenca, kar je skupno z 22% DDV-jem 2.989,97 EUR. Z upoštevanjem 615,00 EUR sodne takse in 794,60 EUR stroška za izvedenca znašajo stroški postopka tožeče stranke 4.399,58 EUR oziroma ob upoštevanju 55% uspeha 2.419,77 EUR. Ker tožeča stranka v pritožbi zahteva povišanje odmerjenih stroškov v izpodbijani sodbi za 791,00 EUR in ker glede na predhodno pojasnjeno izhaja, da ta zahtevek ne presega po pritožbenem sodišču ugotovljene razlike med odmerjenimi stroški v izpodbijanem sklepu in stroški, ki bi dejansko morali biti odmerjeni, je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke v celoti ugoditi in skladno njenemu zahtevku odločitev o stroških pritožbenega postopka spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP in je skladna 154. in 155. členu ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela in je zato upravičena do povračila ji pritožbenih stroškov, ki znašajo skupno 157,16 EUR (nagrada za postopek 48,00 EUR, povišano za 22% DDV, PTT stroški in stroški fotokopiranja 20,60 EUR in 78,00 EUR sodna taksa).