Jedro

V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja (po čl. 145 ZIKS) je kot zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi ali v obliki odškodnine pasivno legitimirana samo družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela, ne pa podjetje ali kakšen drug pravni subjekt.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne, pritožbi šestega nasprotnega udeleženca pa se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru se ugodi, sklep o začasni odredbi opr. št. Nz 772/94-4 z dne 27.12.1994 se razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe zoper šestega nasprotnega udeleženca L. d.o.o. zavrne."

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s sklepom opr. št. Nz 772/94-4 z dne 27.12.1994 izdalo začasno odredbo, s katero je šestemu nasprotnemu udeležencu L. d.o.o. prepovedalo lastninsko preoblikovanje, vsako spremembo na nepremičninah in prepovedalo odtujitev in obremenitev v izreku naštetih nepremičnin v katastrski občini V. Po ugovoru šestega nasprotnega udeleženca je s sklepom opr. št. Nz 772/94-23 z dne 8.6.1995 temu ugovoru delno ugodilo. S spremenjenim sklepom o začasni odredbi je sodišče šestemu nasprotnemu udeležencu L. d.o.o. prepovedalo lastninsko preoblikovanje, kolikor bi to lahko škodilo predlagajoči stranki in prepovedalo odtujitev v izreku sklepa navedenih nepremičnin v k.o. V. Proti zadnjemu sklepu, kolikor za razliko od prvotnega sklepa ne prepoveduje tudi obremenitve v izreku navedenih nepremičnin, se pritožuje predlagatelj, uveljavlja pritožbene razloge po čl. 353 ZPP in predlaga dopolnitev izpodbijanega sklepa tako, da se šestemu nasprotnemu udeležencu prepoveduje odtujitev in obremenitev v sklepu navedenih nepremičnin. Začasna odredba ima smisel, če je prepoved odtujitve povezana s prepovedjo obremenitve. Če je nepremičnino mogoče obremeniti, pomeni to po vsebini lahko tudi njena odtujitev. Z obremenjevanjem nepremičnin lahko nasprotni udeleženec povzroči še v času teka nepravdnega postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja predlagajoči stranki nepopravljivo škodo.

Proti sklepu se pritožuje tudi šesti nasprotni udeleženec in uveljavlja vse pritožbene razloge iz čl. 353 ZPP. V pritožbi navaja, da je izrek sklepa "kolikor bi to lahko škodilo predlagajoči stranki" nepopolen in nedoločen, zato gre za absolutno kršitev postopka.

Nadalje je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj izpodbijani sklep nima razlogov glede v ugovoru zatrjevanih okoliščin o veliki gospodarski škodi, ki bi jo utrpelo 700 delavcev, če bi sklep o začasni odredbi obveljal. Prvostopno sodišče se ni potrudilo raziskati dejansko stanje, saj bi ugotovilo, da v primeru razveljavitve začasne odredbe pri predlagatelju ne bi šlo za nikakršno prikrajšanje. Iz upravne odločbe Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj z dne 14.4.1995 je jasno razvidno, da je za zavarovanje lastninskih deležev upravljalcev na družbenem kapitalu podjetja L. d.o.o. poskrbljeno. L. d.o.o. je med lastninskim preoblikovanjem izločil iz družbenega kapitala delnice v skupni vrednosti 163.702.000,00 SIT, kar pomeni, da je vsem upravičencem zagotovljeno več sredstev, kot bi bilo potrebno. Terjatev predlagatelja je torej že ustrezno zavarovana. Sicer pa prvostopno sodišče ni zavzelo stališča do uveljavljanega načela ne bis, in idem.

V odgovoru na pritožbo predlagatelja šesti nasprotni udeleženec navaja, da predlagateljeva pritožba ni utemeljena in naj se zavrne.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba šestega nasprotnega udeleženca pa je utemeljena.

Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje terjatev je verjetnost obstoja terjatve (čl. 265/1 ZIP, čl. 267/1 ZIP, čl. 12 Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij itd.). V tem nepravdnem postopku zahteva predlagatelj vrnitev njegovemu predniku M.L. (s sodbo Okrožnega sodišča v L., opr. št. Ko 174/46) z dne 20.7.1946 zaplenjenega premoženja. S sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 197/94 z dne 12.10.1994 je bilo zahtevi javnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodeno, prejšnja sodba je bila spremenjena, M.L. pa je bil obtožbe oproščen. Predlagateljiva terjatev gre v smeri vrnitve premoženja v naravi v obsegu možnega oz. nerazdelnega plačila odškodnine za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi.

Predlagatelj je v predlogu jasno navedel, da zahteva vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi čl. 145 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur.l. RS št. 17/78, 8/90, 12/92), kar je smiselno sprejelo tudi prvostopno sodišče. Člen 145 ZIKS določa, da je potrebno v primeru, ko je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrniti obsojencu oz. njegovim dedičem. Če vrnitev zaplenjenega premoženja ali posameznih njegovih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, mora povrniti dejansko vrednost tega premoženja družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela.

Pri izdaji začasne odredbe zoper šestega nasprotnega udeleženca L.d.o.o. se prvostopno sodišče ni dovolj ukvarjalo z vprašanjem, ali je predlagateljeva terjatev proti šestemu nasprotnemu udeležencu verjetno izkazana. Zmotno se je oprlo le na sodne odločbe, ne da bi ustrezno proučilo določbe čl. 145 ZIKS. Pravilna presoja teh določb pa pokaže, da šesti nasprotni udeleženec L. d.o.o. ni pasivno legitimiran. Vrnitev zaplenjenega premoženja je namreč po svoji vsebini nasprotna izvršba, saj je izvršilni naslov (s kazensko sodbo izrečena zaplemba premoženja) pravnomočno spremenjen ali razveljavljen. S tem torej odpade pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oz. njegovi dediči pravico do vrnitve ali satisfakcije. To jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Ob zaplembi je bilo premoženje odvzeto v korist države in le ta je, preko družbeno politične skupnosti, ki je premoženje prevzela, zavezana za vrnitev premoženja. V kolikor je premoženje kasneje prešlo od družbeno politične skupnosti na kakšno drugo pravno osebo, je to pravna ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi. Tedaj je mogoča samo vrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja. Po določbah ZIKS je torej zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja vedno le družbenopolitična skupnost. Podjetje L. d.o.o., ki ne sodi med družbenopolitične skupnosti, torej ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi niti v obliki odškodnine. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije torej predlagateljeva terjatev proti šestemu nasprotnemu udeležencu ne more biti verjetno izkazana. Slednje pa pomeni, da je prvostopno sodišče zaradi zmotne presoje čl. 145 ZIKS zmotno ugotovilo obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe zoper šestega nasprotnega udeleženca. Ker glede na pomanjkanja pasivne legitimacije ne more biti izkazan verjeten obstoj predlagateljeve terjatve zoper šestega nasprotnega udeleženca, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo. Ob pravilni uporabi materialnega prava je bilo treba ugovoru ugoditi, izdani sklep o začasni odredbi zoper šestega nasprotnega udeleženca razveljaviti in predlog za začasno odredbo zoper njega zavrniti.

Glede na gornje razloge se pokaže predlagateljeva pritožba kot brezpredmetna, zato jo je bilo treba zavrniti.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da ima prav šesti nasprotni udeleženec, ko ugovarja istočasnim upravnim postopkom zaradi denacionalizacije in hkratnemu nepravdnemu postopku zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja, v kolikor gre za iste nepremičnine. Vrnitve istega premoženja se ne more sočasno zahtevati v sodnem in v upravnem postopku. Skrbna presoja listin pa bi utegnila prenesti odgovor na vprašanje, ali je na mestu upravni postopek zaradi denacionalizacije zaradi podržavljanja po čl. 3/1 tč. 18 in 19 ZDEN ali sodni postopek po čl. 145 ZIKS. Kazen zaplembe premoženja pok. M.L. je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v L., opr. št. Ko 174/46 z dne 20.7.1946 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS opr. št. Kpv 937/46 z dne 17.9.1996 in je postala dne 17.9.1946 pravnomočna. Pristojni sodnik je dne 26.10.1946 od Okrajnega sodišča v L. zahteval izvedbo zaplembe (A4). Odločbi o zaplembi opr. št. Zp 1264/46 pa sta bili izdani že dne 28.6.1946 oz. dne 21.9.1946, po vsej verjetnosti na drugi osnovi (sodelovanje z okupatorjem - čl. 28 Zakona o konsfikaciji imovine in o izvrševanju konsfikacije (Ur.l. DFJ št. 40/45 z dne 12.6.1945).

Presoja navedenih in morebitnih dodatnih listin bo potrebna za presojo temeljnega vprašanja, ali je bila zaplemba celotnega premoženja po kazenski sodbi sploh izvedena. Vsekakor pa o tistih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih upravnih postopkov, do zaključka teh postopkov ne bo mogoče odločati.