Jedro

Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega odgovora v znesku 428,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine v višini 18.097,98 EUR za škodo, ki ji je nastala, ker je v letih 2013 do 2015 družinskim članom umrlega zavarovanca izplačevala družinsko pokojnino. Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka se je sklicevala na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ), ki naj bi predstavljale podlago za njen regresni zahtevek.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom III DoR 42/2017-9 z dne 20. 6. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, _ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) lex specialis._

5. Po dopustitvi revizije je tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi tožeče stranke ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podrejeno je predlagala, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povračilo stroškov revizijskega postopka.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je predlagala njeno zavrnitev in opozorila na skladnost izpodbijane sodbe s stališčem Vrhovnega sodišča v sodbi III Ips 33/2017 z dne 25. 7. 2017. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).

**Relevantno dejansko stanje**

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhaja: - Zavarovanec tožene stranke je 11. 6. 2000 s kaznivim dejanjem povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti povzročil smrt zavarovanca tožeče stranke.

- Tožeča stranka je družinskima članoma svojega zavarovanca priznala pravico do družinske pokojnine.

- Vsa vtoževana izplačila so bila izvedena pred 1. 1. 2016, torej prej začetkom veljavnosti ZPIZ-2B.

**Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija ni utemeljena.

9. Revizijsko sodišče je na dopuščeno revizijsko vprašanje odgovorilo že v sodbi III Ips 33/2017 z dne 25. 7. 2017. Zavzelo je stališče, da povrnitev škode, ki nastane kot posledica prometne nesreče, terja specifično ureditev. Odgovornost povzročitelja nezgode je predmet zavarovanja v prometu, zato je v takih primerih primarno treba uporabiti določbe ZOZP. Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je njegov obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu. Vrhovno sodišče je zato zaključilo, da so zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka - zavod upravičen, zato lahko uspešno uveljavlja le sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve izplačanih zneskov družinske pokojnine v obdobju od leta 2013 do leta 2015 tako tožeča stranka ni upravičena, saj ji ZOZP kot lex specialis te pravice ne daje.

10. Izpodbijana sodba je materialnopravno skladna s citiranim stališčem Vrhovnega sodišča, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

**Odločitev o stroških**

11. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sama krije svoje stroške revizijskega postopka, medtem ko je toženi stranki dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (II. točka izreka). Revizijsko sodišče je slednji priznalo in odmerilo stroške na podlagi določb Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) in specifikacije stroškov v odgovoru na revizijo, in sicer zahtevanih 750 točk za odgovor na revizijo (tar. št. 21/3) ter 16 točk za materialne stroške (11. člen tarife). Ob upoštevanju 22 % DDV je zato tožeči stranki naložilo v plačilo 428,94 EUR stroškov revizijskega postopka (z zamudnimi obrestmi).