Jedro

Postavitev odvetnice mag. E. E. za zagovornico po uradni dolžnosti je bila nujna, da se obtožencu zaradi zdravstvenega stanja prvo postavljenega zagovornika, odvetnika D. D., ki je terjalo (kot se je kasneje izkazalo) njegovo tri mesečno odsotnost, zagotovi formalno obrambo zagovornika, ki bo to delo lahko opravljal, hkrati pa je bila potrebna tudi zato, da se sodišče izogne večmesečni preložitvi narokov za glavno obravnavo. Iz tega razloga sodišče druge stopnje zaključuje, da poseg v obtoženčevo pravico do lastne izbire zagovornika ni bil nesorazmeren in da njegova pravica do obrambe s postavitvijo drugega zagovornika po uradni dolžnosti, ni bila kršena.

Pomočnika izvršitelja, ki sta po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju sicer uradni osebi, v konkretnem primeru kot podaljšana roka sodišča izvrševala zakoniti sodni sklep o izvršbi, pri čemer je fizični odvzem zarubljenega vozila, predstavljal sestavni del rubeža, kar vse v 46. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. S tem pa se glede na predhodne navedbe te sodbe, strinja tudi pritožbeno sodišče. V okviru tega je bilo že pojasnjeno, da se je obtoženec zavedal, da sta oškodovana pomočnika izvršitelja in da je bil nameravan fizični odvzem osebnega vozila vezan na sklep sodnika o izvršbi, tekom katere je bilo vozilo že zarubljeno, torej se je zavedal lastnosti obeh pokojnih, čeprav obtoženec ni bil stranka v izvršilnem postopku. Tako po prepričanju sodišča druge stopnje ni nikakršnih pomislekov v pravilnost prvostopenjskega zaključka, da je obtožencu dokazana kvalifikatorna okoliščina, da je dejanje storil zaradi izvršilnega postopka in sodnikove odločitve v tem postopku, po 2. točki 116. člena KZ-1.

V posledici obtoženčevega nestrinjanja z izvršilnim postopkom in odločitvijo sodnika v tem postopku, pa je obtoženec nasprotoval fizičnemu odvzemu vozila, ki sta ga pomočnika izvršitelja poskušala opraviti v okviru uradnega postopka zaradi sklepa o izvršbi. Njuno vztrajanje, da vozilo odvzameta, pa je obtoženec preprečil tako, da je oba ustrelil, kar naj bi po opisu kaznivega dejanja v krivdoreku sodbe predstavljalo drugo kvalifikatorno okoliščino, to je nizkotni nagib. V zvezi s tem pa sodišče druge stopnje ugotavlja tesno povezanost med konkretizacijo obeh kvalifikatornih okoliščin v opisu kaznivih dejanj in jih je zato, po prepričanju sodišča druge stopnje, mogoče strniti pod očitek ene kvalifikatorne okoliščine, to je, da je obtoženec dejanje storil zaradi postopka in odločitve sodnika v predmetnem izvršilnem postopku. Šele opis obtoženčevega ravnanja v obtožnici in v izreku izpodbijane sodbe, opredeljenega sicer kot ravnanje iz nizkotnih nagibov, namreč vsebinsko pojasnjuje kaj je pravzaprav obtoženec storil zaradi postopka in odločitve sodnika v izvršilnem postopku, kar je bilo tudi v njegovem naklepu.

Izrek

Pritožbi zagovornika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

-v odločbi o krivdi tako, da se iz opisa kaznivih dejanj v prvem in tretjem odstavku izpusti besedilo ″iz nizkotnih nagibov‶;

-v pravni opredelitvi tako, da se kaznivi dejanji umora pravno opredelita po 2. točki 116. člena Kazenskega zakonika;

-v odločbi o kazni tako, da se obtožencu za vsako kaznivo dejanje umora določi kazen le po 2. točki 116. člena KZ-1,

v preostalem delu pa se pritožba zagovornika, pritožba obtoženca pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj umora po 2. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Za vsako kaznivo dejanje mu je na podlagi 2. in 4. točke 116. člena KZ-1 določilo kazen po 26 let zapora, na kar mu je izreklo enotno kazen 30 let zapora. V izrečeno kazen mu je vštelo čas, ki ga je obtoženi prestal v priporu in sicer od 18.17 ure, dne 24. 2. 2022 dalje. Po prvem odstavku 73. člena KZ-1 mu je odvzelo pištolo znamke ″Češka Zbrojovka‶, model 27, kaliber 7,65 mm, ki je bila uporabljena za kaznivi dejanji. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka, odločilo pa je, da je dolžan povrniti potrebne izdatke oškodovancev ter potrebne izdatke in nagrado njihovih pooblaščencev, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom. Po prvem odstavku 97. člena ZKP nagrada in potrebni izdatki zagovornikov, ki sta bila obtožencu postavljena po uradni dolžnosti, bremeni proračun. Oškodovanci B. B., mladoletni C. C. in Č. Č., pa so bili po prvem in drugem odstavku 105. člena ZKP, s celotnimi premoženjskopravnimi zahtevki napoteni na pravdo.

2.Zoper navedeno sodbo sta se pritožila obtoženec in njegov zagovornik. Obtoženec v vloženi pritožbi pritožbenih razlogov ne navaja, od sodišča druge stopnje pa terja ponovno presojo dokazov, ki so mu v korist in kot navaja pričakuje pravilno odločitev.

3.Zagovornik je pritožbo z dne 26. 1. 2024, dopolnil 9. 2. 2024 in nato še 16. 2. 2024 dostavil listine, ki se nanašajo na predhodno vloženo pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 370. členu ZKP in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje pred spremenjenim senatom in z drugim državnim tožilcem.

4.Na obtoženčevo in zagovornikovo pritožbo ter njeno dopolnitev, je podala odgovor okrožna državna tožilka, ki se zavzema za njuno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

5.Pritožba zagovornika je delno utemeljena, pritožba obtoženca pa je v celoti neutemeljena.

6.Zagovornik obtoženega je v vloženi pritožbi zahteval obvestilo o pritožbeni seji obtožencu in njemu. Skladno z določbo prvega odstavka 378. člena ZKP, je sodišče druge stopnje o seji obvestilo stranki in zagovornika. Vsi obveščeni so na sejo pristopili.

7.Ob preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb obtoženca in njegovega zagovornika ter navedb državne tožilke v odgovoru na pritožbo ter ob upoštevanju podatkov spisa, je sodišče druge stopnje o pritožbeno uveljavljenih razlogih ugotovilo tako, kot je navedeno v nadaljevanju.

Glede bistvenih kršitev določb kazenskega postopka

8.Zagovornik sodišču prve stopnje očita, da je v postopku kršilo obtoženčevo pravico do svobodne izbire zagovornika (12. člen ZKP, 29. člen Ustave RS, 6. člen EKČP in 14. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah), iz razloga: (-) ker narokov za glavno obravnavo 22. 8. in 29. 8. 2023 ni preklicalo, čeprav je zagovornik pravočasno z dopisom z dne 17. 8. 2023 izkazal svoj bolniški stalež, (-) ker je obtožencu po uradni dolžnosti postavilo še enega zagovornika in sicer odvetnico E. E., čeprav obtoženec ni ostal brez zagovornika, saj je tega še vedno imel, le da se glavne obravnave ni mogel udeležiti zaradi opravičenih razlogov in je v prisotnosti zagovornice opravilo glavno obravnavo 22. 8. in 29. 8. 2023, (-) ker je na glavni obravnavi 22. 8. 2023 zaslišalo tudi tri priče, zapisnika o naroku z dne 29. 8. 2023 pa zagovorniku ni nikoli vročilo, s tem pa kršilo tudi obtoženčevo pravico do obrambe, saj je obravnavo dne 22. 8. in 29. 8. 2023 dejansko opravilo brez zagovornika, ki je bil določen obtožencu in katerega navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna. To pa po stališču pritožnika predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in hkrati bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Z navedenimi pritožbenimi očitki se sodišče druge stopnje ne strinja. V zvezi s tem iz podatkov kazenskega spisa izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

-obtožencu je bil s sklepom predsednice Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Su 11/2022 z dne 27. 2. 2022 po uradni dolžnosti za zagovornika postavljen odvetnik D. D., ki ga je zastopal tekom celotnega kazenskega postopka,

-dne 9. 6. 2023 je zagovornik sodišču posredoval prošnjo za preložitev že razpisanih narokov za glavno obravnavo, dne 12. 6., 26. 6. in 27. 6. 2023, in ji priložil zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti za obdobje dveh mesecev, skupaj s popisom bolezni UKC Maribor z dne 6. 6. 2023, iz katerega je izhajalo, da bo zagovornik v tem času operiran,

-še istega dne je predsednica senata preklicala glavno obravnavo razpisano za 12. 6. 2023, nato pa spis predložila predsednici sodišča, da za čas odsotnosti prvotno postavljenega zagovornika odvetnika D. D., obtožencu po uradni dolžnosti postavi drugega zagovornika,

-s sklepom predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 11/2023 z dne 12. 6. 2023, je bila obtožencu za zagovornico po uradni dolžnosti postavljena odvetnica E. E., ki je bila v nadaljevanju povabljena na že razpisane naroke za glavno obravnavo 22. in 27. 6. 2023,

-dne 20. 6. 2023 je predsednica senata zato, da bi zagovornica imela ustrezen čas za pripravo na glavno obravnavo, ugodila njeni prošnji in preklicalo že prej določena naroka za glavno obravnavo 26. 6. in 27. 6. 2023 ter določilo, da se bo glavna obravnava nadaljevala 6. 7., 22. 8. in 29. 8. 2023,

-dne 28. 6. 2023 je obtoženec sodišču posredoval prošnjo, da ga v kazenskem postopku zagovarja odvetnik D. D., ki je iz zdravstvenih razlogov trenutno odsoten,

-dne 10. 7. 2023 je predsednica senata obtoženca obvestila, da zagovornik odvetnik D. D. ni bil razrešen kot njegov zagovornik,

-dne 3. 7. 2023 je zaradi odsotnosti sodnice porotnice bila preklicana glavna obravnava določena za 3. 7. 2023, o čemer je bil po elektronski pošti obveščen tudi zagovornik odvetnik D. D.,

-dne 26. 7. 2023 predsednica senata odredi, da se vabilo za razpisane naroke za glavno obravnavo pošlje tudi odvetniku D. D. (list. št. 1225),

-dne 17. 8. 2023 zagovornik odvetnik D. D. sodišču predloži zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti do 15. 9. 2023,

-dne 22. 8. 2023 je opravljena glavna obravnava, na kateri so bili v prisotnosti zagovornice odvetnice E., E., zaslišane priče F. F., G. G. in H. H.,

-dne 29. 8. 2023 je bila opravljena glavna obravnava, na kateri so se izvajali listinski dokazi in

-na glavni obravnavi dne 14. 9. 2023, na katero je zadnji dan bolniškega staleža pristopil zagovornik odvetnik D. D., je bila s sklepom predsednice senata odvetnica mag. E. E. razrešena kot zagovornica obtoženega A. A.

9.Pritrditi je zagovorniku, da je pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bistven element pravice do poštenega sojenja, pri čemer je nujni pogoj za učinkovito obrambo z zagovornikom, zaupen odnos med obtožencem in zagovornikom. To izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 38426/2014 z dne 14. 2. 2019, na katero se v zvezi s tem sklicuje zagovornik. Da je bilo v konkretnem primeru to zaupanje vzpostavljeno, čeprav si obtoženec odvetnika D. D. ni izbral sam, ampak mu ga je po uradni dolžnosti postavilo sodišče, kaže dopis obtoženca z dne 28. 6. 2023, da želi, da ga v kazenskem postopku zastopa odvetnik D. D., ki je sicer odsoten iz zdravstvenih razlogov. Četudi bi slednje bilo mogoče na nek način šteti, kot da si je obtoženec izbral zagovornika, pa po stališču prakse Ustavnega sodišča RS in tudi ESČP, pravica do lastne izbire zagovornika, ne glede na pomembnost zaupanja med odvetnikom in njegovo stranko, ni absolutna (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 49475/2015). Tako je lahko pravica do proste izbire zagovornika v primeru obvezne formalne obrambe omejena, če se sodišče s tem izogne prekinitvi in preložitvi naroka, kadar to narekujejo posebne okoliščine primera.

10.V konkretnem primeru je bilo po presoji sodišča druge stopnje potrebno za tem, ko je dotedanji zagovornik odvetnik D. D. seznanil sodišče, da bo zaradi operativnega posega vsaj dva meseca odsoten, za ta čas obtožencu postaviti zagovornika zato, da se mu je zagotovila formalna obramba, ki je v tem postopku obvezna ter pomoč zagovornika, ki bo funkcijo lahko opravljal in zato, da se izogne preložitvi narokov za glavno obravnavo ter omogoči nadaljnje izvajanje kazenskega postopka, zaradi katerega je bil obtoženec tedaj že osemnajst mesecev v priporu.

11.Sodišče druge stopnje zavrača pritožbeno tezo, da prvo sodišče ni upoštevalo opravičila in bolniškega staleža zagovornika D. D. Ravno nasprotno, opravičilo je upoštevalo. Ker pa je iz zdravniškega potrdila z dne 6. 6. 2023 izhajalo, da bo zagovornik zaradi operativnega posega odsoten najmanj dva meseca, kar pomeni, da v tem obdobju ne bo mogel učinkovito opravljati sicer obvezne obrambe, zagovornik pa mora biti ves čas sposoben svojo funkcijo opravljati, je sodišče prve stopnje obtožencu v času odsotnosti odvetnika D. D., obrambo po prvem odstavku 70. člena ZKP zagotovilo s tem, da mu je po uradni dolžnosti za zagovornico postavilo odvetnico mag. E. E. Vse navedeno izhaja tudi iz sklepa predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 11/2023 z dne 12. 6. 2023, kjer je navedeno, da je v konkretnem primeru zakonsko določena obvezna obramba, da gre za priporno zadevo, da bo odsotnost odvetnika D. D. najmanj dvomesečna in je dejansko nepredvidljiva, da je določitev novega zagovornika nujna tudi zaradi zasledovanja razumno hitrega postopka ter zagotavljanju pravice obtoženega do učinkovite obrambe.

Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila postavitev odvetnice mag. E. E. za zagovornico po uradni dolžnosti nujna, da se obtožencu zaradi zdravstvenega stanja prvo postavljenega zagovornika, odvetnika D. D., ki je terjalo (kot se je kasneje izkazalo) njegovo tri mesečno odsotnost, zagotovi formalno obrambo zagovornika, ki bo to delo lahko opravljal, hkrati pa je bila potrebna tudi zato, da se sodišče izogne večmesečni preložitvi narokov za glavno obravnavo. Iz tega razloga sodišče druge stopnje zaključuje, da poseg v obtoženčevo pravico do lastne izbire zagovornika ni bil nesorazmeren in da njegova pravica do obrambe s postavitvijo drugega zagovornika po uradni dolžnosti, ni bila kršena.

Po navedenem pa pritožba neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev obtoženčeve pravice do obrambe, češ da je sodišče dve glavni obravnavi (22. in 29. 8. 2023) opravilo brez udeležbe zagovornika, kar naj bi posledično pomenilo tudi absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 22. in 29. 8. 2023 izhaja, da je bila na obeh narokih ves čas navzoča zagovornica odvetnica mag. E. E., kar pomeni, da glavna obravnava ni bila opravljena brez osebe - zagovornika, katere navzočnost je bila po zakonu obvezna. Odvetniku D. D. je bil posredovan tudi prepis zvočnih posnetkov zaslišanja prič na glavni obravnavi 22. 8. 2023, glede katerega na glavni obravnavi 14. 9. 2023, ni imel nobenih pripomb ali predlogov in v zvezi s tem tudi ni imel pomislekov (kot sedaj v pritožbi) glede tega, da v času, ko je bil v bolniškem staležu, ni bil povabljen na glavno obravnavo 22. in 29. 8. 2023¹. Če se zanemari neizpodbitno dejstvo, da je bil odvetnik D. D. 22. in 29. 8. 2023 še vedno v bolniškem staležu (vse do 15. 9. 2023), pa ne gre spregledati določbe petega odstavka 120. člena ZKP, ki določa, da če ima obdolženec več zagovornikov, se vabilo za glavno obravnavo pošlje le enemu zagovorniku. Ker je v konkretnem primeru obtoženec imel dva zagovornika, enega celo v bolniškem staležu, v ravnanju sodišča prve stopnje, ki je vabilo vročilo le odvetnici mag. E. E., ni zaznati nobenih pomanjkljivosti, saj je postopalo v skladu s petim odstavkom 120. člena ZKP.

Glede nevročitve zapisnika o glavni obravnavi 29. 8. 2023 odvetniku D. D., pa je dodati zgolj to, da tega zagovornik ni zahteval, čeprav je 13. 9. 2023 pregledal spis in se je s predmetnim zapisnikom seznanil, avtomatične vročitve teh sodnih pisanj strankam pa procesni zakon sodišču ne nalaga.

Po navedbah zagovornika naj bi prvo sodišče kršilo določbo 12. člena ZKP tudi zato, ker obtoženca in zagovornika ni obvestilo, da bo na glavni obravnavi 17. 3. 2023 zaslišana izvedenka sodne medicine dr. I. I., zaradi česar se obramba na zaslišanje izvedenke ni mogla pripraviti. Ker pa predlogu zagovornika za preložitev izvedenkinega zaslišanja predsednica senata ni sledila, je po prepričanju pritožnika bilo s tem obrambi onemogočeno neposredno zaslišanje izvedenke, kar predstavlja kršitev obtoženčeve pravice do obrambe, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

V zvezi s povzetimi pritožbenimi očitki sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izvedenka dr. I. I. na predlog obrambe, dne 20. 1. 2023 pisno dopolnila svojo prvotno mnenje z dne 24. 2. 2022, kar je bilo zagovorniku vročeno 30. 1. 2023, vabilo za glavno obravnavo 17. 3. 2023 pa 6. 2. 2023. Dne 1. 3. 2023 je zagovornik sodišču posredoval pripombe na pisno dopolnitev mnenja, ki so se nanašale na ugotovitve glede vpliva uporabljenega solzivca na obtoženca. Zagovornik se je postavil na stališče, da so v izvedeniškem mnenju takšna neskladja oziroma nasprotja, da teh z zaslišanjem izvedenke ne bo mogoče odpraviti in je zato predlagal, da sodišče pridobi mnenje drugega izvedenca sodnomedicinske stroke. Po prejemu zagovornikove vloge, je predsednica senata na že prej razpisano glavno obravnavo 17. 3. 2023, povabila še izvedenko dr. I. I. Iz prepisa zvočnega posnetka njenega zaslišanja na glavni obravnavi 17. 3. 2023 dejansko izhaja predlog zagovornika za preložitev njenega zaslišanja, ker obramba ni bila seznanjena, da bo izvedenka tega dne zaslišana. Predsednica senata temu ni sledila, razlogi za to pa so pojasnjeni na 34. strani obrazložitve izpodbijane sodbe, katerim zagovornik neutemeljeno očita neprepričljivost. Sodišče prve stopnje ima namreč prav, ko v razlogih sodbe navaja, da je bil zagovornik (in tudi obtoženec) z dopolnitvijo mnenja podrobno seznanjen, saj je nanj podal pripombe, v katerih je zatrjeval nasprotje in pomanjkljivosti ter predlagal postavitev novega izvedenca sodnomedicinske stroke. Od tu dalje je sodišče postopalo po 258. členu ZKP, ki določa, da se nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju poskušajo najprej odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Šele če se na ta način pomanjkljivosti ali dvom v pravilnost danega mnenja ne dajo odpraviti, se zahteva mnenje drugega izvedenca. Zato zagovornik ne more zatrjevati, da je bilo zaslišanje izvedenke na glavni obravnavi 17. 3. 2023 zanj nepričakovano in da se nanj ni imel možnost pripraviti. Ob upoštevanju citiranega 258. člena ZKP, po katerem sodišča vedno postopajo kadar je pod vprašajem pravilnost danega mnenja in ob dejstvu, da je zagovornik sam zatrjeval nasprotje in pomanjkljivosti v mnenju dr. I. I., ki ga je očitno natančno proučil ter v zvezi s tem predlagal postavitev novega izvedenca, povabilo izvedenke na glavno obravnavo 17. 3. 2023 za obrambo ni moglo biti presenečenje. Pri tem pa ne gre spregledati v sodbi navedenega dejstva, da ima zagovornik ves čas postopka možnost vpogleda v spis, kar nenazadnje sodi v okvir priprave za zastopanje obtoženca na glavni obravnavi, niti dejstva, da kasneje v postopku zagovornik ni predlagal ponovnega zaslišanja izvedenke, in to niti po tem, ko je sodišče že zavrnilo njegov predlog za postavitev drugega izvedenca sodnomedicinske stroke. Zato tudi v tem delu o zatrjevani kršitvi obtoženčeve pravice do obrambe ni mogoče govoriti.

Zagovornik nadalje zatrjuje, da je modificirana obtožnica sestavljena nepravilno oziroma pomanjkljivo, da ne vsebuje vseh odločilnih dejstev predmetnega historičnega dogodka, da vsebuje zmotno pravno kvalifikacijo obeh kaznivih dejanj, na kar je obramba sklicujoč se na sodno prakso in strokovno literaturo, opozorila že v odgovoru na modifikacijo obtožnice na glavni obravnavi 5. 10. 2023, česar pa da sodišče prve stopnje ni obravnavalo in ni presojalo. V podkrepitev tega zagovornik v nadaljevanju povzema zaključke izvedenca dr. J. J. o obtoženčevi stopnji alkoholiziranosti v času storitve kaznivega dejanja in ugotovljenih osebnostnih motnjah, kar obramba sprejema, ne strinja pa se s tem, da je izvedenec nekritično sledil nepravilnim navedbam v obtožnici v zvezi z izvršilnim postopkom. Vzrok za to pa zagovornik pripisuje neobjektivnemu opisu dogajanja kritičnega dne v obtožnici, kjer ni navedeno, da je bil obtoženi najprej verbalno napaden, nato pa tudi fizično z uporabo solzivca, čeprav je bilo za to dovolj podlage že v kazenski ovadbi in zagovoru obtoženca, bistveno vsebino katerega pa prvo sodišče v izpodbijani sodbi sploh naj ne bi navedlo (da sta se z oškodovancem glasno prepirala, da je bil obdolženi razburjen, da ni bil dolžnik v izvršilnem postopku…), ga ni upoštevalo in presojalo, kot tudi ne številnih drugih dokazov, s tem pa prekršilo določbo 17. člena ZKP.

Iz povzetih pritožbenih izvajanj je mogoče ugotoviti zagovornikovo problematiziranje dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar bo obrazloženo v nadaljevanju te sodbe. Zato sodišče druge stopnje na tem mestu pojasnjuje zgolj to, da modifikacija obtožnice med dokaznim postopkom dejansko pomeni prilagoditev obtožbe na izvedene dokaze, kakor jih vidi državni tožilec. Videnje obrambe je lahko drugačno, zato je pred nadaljnjim postopkom potrebno obtoženca vprašati ali je razumel spremenjeno obtožnico in mu omogočiti, da nanjo odgovori in poda zagovor. V konkretnem primeru je po predstavitvi modificirane obtožnice, v okviru katerega je bil iz opisa kaznivih dejanj črtan očitek, da je obtoženec kaznivi dejanji storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, dodane pa so bile določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, obtoženec podal zagovor, na modifikacijo pa je odgovoril tudi zagovornik, ki je predstavil svoje videnje izvedenih dokazov.

Kakšno je dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno na glavni obravnavi in ki je relevantno za odločanje, pa sodišče praviloma pove v sodbi. Tako je ravnalo tudi v konkretnem primeru, ko je po izvedbi vseh potrebnih dokazov in njihovi celoviti oceni, vsa odločilna dejstva za presojo dejanskega stanja v zvezi z obtožencem očitanima kaznivima dejanjema, pravilno in popolno ugotovilo ter na podlagi ugotovitev vseh odločilnih dejstev sprejelo pravilne dokazne zaključke. Le-te je v izpodbijani sodbi primerno obrazložilo in z gotovostjo obtoženega spoznalo za krivega, storitve dveh kaznivih dejanj umora po 2. točki 116. člena KZ-1. Očitek, da je obtoženi storil predmetni kaznivi dejanji tudi iz nizkotnih nagibov po 4. točki 116. člena KZ-1, pa je prvo sodišče ugotovilo zmotno in je v posledici tega sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo v krivdi in pravni opredelitvi kaznivega dejanja, kar bo podrobno obrazloženo v nadaljevanju. S tem pa je tudi podalo odgovor na zagovornikove pomisleke, izražene po modifikaciji obtožnice, kar zato zagovornik v izpodbijani sodbi neutemeljeno pogreša.

Kot je bilo že navedeno, je bila v danem primeru modifikacija obtožnice prilagojena pretežnemu delu že izvedenega dokaznega postopka. Prvo sodišče je v izpodbijani sodbi za svojo odločitev navedlo obširne in prepričljive argumente, ki jih zagovornik ne more spodnesti z navajanjem, da je bilo v fazi policijske obravnave dogodka, v večih listinah, ki so priloge kazenske ovadbe, obtožencu očitano ravnanje pravno opredeljeno kot uboj. Na pravno opredelitev obtožencu očitanega ravnanja, kot je opredeljeno v posameznih prilogah kazenski ovadbi, ni namreč vezano niti državno tožilstvo niti sodišče. Prvo sodišče pa tudi sicer v sodbi ni spregledalo dejstva, da je bil obtoženec poškropljen s solzivcem ter da je prvič ustrelil v zrak, kar zagovornik izpostavlja kot pomembno vsebino kazenske ovadbe.

Do pritožbenih očitkov o kršitvi obtoženčeve pravice do obrambe v smeri bistvene kršitve določb kazenskega postopka, po drugem odstavku 371. člena ZKP, zaradi zavrnitve dokaznih predlogov obrambe, na podlagi katerih zagovornik uveljavlja predvsem nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, se bo sodišče druge stopnje opredelilo v nadaljevanju te sodbe in sicer po tem, ko bo navedlo razloge zaradi katerih zavrača pritožbene očitke o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

Glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

Kot je bilo že navedeno sodišče druge stopnje zavrača mnenje obeh pritožnikov, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi zmotno in nepopolno ugotovljeno. Obtoženec v laični pritožbi povsem nesubstancirano navaja, da je izpodbijana sodba nepravična, da on ni dolžnik ampak žrtev postopka in tudi fizičnega napada s strani izvršitelja. Bistvo pritožbenih navedb zagovornika v tej smeri, pri čemer po vrsti problematizira sodbo skoraj v vseh točkah obrazložitve, pa je v trditvah, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje v izvedenih dokazih ni imelo podlage za zaključek o dokazanosti obtožencu očitanih kaznivih dejanj. Nepopolno pa predvsem zato, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala obramba. V zvezi s tem pritožbeno sodišče izpostavlja, da se v pritožbeno presojo pravno irelevantnih dejstev ni dolžno spuščati niti ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti.

V 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe res da prvo sodišče ugotavlja, da so iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja Policijske postaje Šmarje pri Jelšah z dne 24. 2. 2022 in skladnih izpovedb policistov K. K., L. L., M. M., N. N. in O. O. razvidna v nadaljevanju navedena dejstva, ki pa se nanašajo izključno na okoliščine prihoda policistov na kraj kaznivega dejanja, takratni položaj oškodovancev in obtoženca, njegova vklenitev, seznanitev s pravicami, njegov varnostni pregled in najdbo treh tulcev ter pištole. V nadaljevanju pa prvo sodišče povzema izpoved posameznih policistov glede videza obtoženca ter o izgovorjenih besedah s strani obtoženca in njegove žene. Iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe je tako povsem jasno, da prvo sodišče besed obtoženčeve žene ob pozivu policistov, da naj pride iz hiše (″kaj se derete, saj se ni nič zgodilo″), ni črpalo iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 24. 2. 2022. Navedene besede, ki jih obtoženčeva žena G. G. zanika in katerim zagovornik pripisuje pretiran pomen za presojo obravnavane zadeve, namreč izhajajo iz izpovedi policista N. N. tako v preiskavi kot tudi na glavni obravnavi. Res da policist P. P. in K. K., ki sta bila na kraju kaznivih dejanj, nista slišala teh besed obtoženčeve žene, kar pa je povsem logično. Iz izpovedi zaslišanih policistov namreč izhaja, da so se na kraju gibali, da je vsak od njih opravil določeno delo, zaradi česar tudi vsak ni mogel slišati vsega. To pa velja tudi za izpovedbo R. R., da je bil obtoženec povsem ″freh″ in da je izjavil, da je to naredil, ker ga nihče več ne bo ″zajebaval″, da je naredil prav in da tega ne obžaluje. Ker teh obtoženčevih besed ni navajal noben drug policist, je dejansko izpoved R. R. osamljena, kot navaja zagovornik, kar pa glede na omenjeno dinamiko dogajanja, še ne pomeni, da je neresnična. Ne gre namreč spregledati izpovedi N. N. ki je iz reakcij obtoženca zaznal, da mu ni nič žal, in zaznave policista P. P. katerega je presenetila obtoženčeva mirnost. Slednjega pa v povezavi z izpovedjo R. R. in N. N. zagotovo ni mogoče opredeliti kot nič posebnega, kot je to v pritožbi navajal zagovornik.

24.V 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče povzema izpoved B. B., moža pokojne S. S., ki je pritekel na kraj dogodka, še pred prihodom policistov. Zagovornik sodbo v tem delu problematizira iz razloga, ker da besede, ki jih je ta priča omenjala, slišala pa naj bi jih od obtoženca in njegove žene, niso prepričljivo dokazane. Pri tem zagovornik ne pojasni, katere besede obtoženčeve žene ima v mislih, saj v 13. točki obrazložitve sodbe, prvo sodišče ni povzemalo nobenih besed, ki naj bi jih izgovorila obtoženčeva žena. Glede nedokazanosti s strani obtoženca izgovorjene besede, ki jih zagovornik na tem mestu pritožbe prav tako ne konkretizira, sodišče druge stopnje lahko samo sklepa, da se nanašajo na v 13. točki obrazložitve navedeno prepoved obtoženca njegovi ženi, da bi priči izročila krpe za zaustavitev krvavitve tedaj še žive oškodovanke ter na priči izgovorjene besede no kaj je mladi mož, se je izpla
0dalo to ter pomagajte jima zdaj,
0de lahko. Prepri
0dljivosti izpovedbe B. B. glede povzetih besed obto
7eenca na kraju dejanja, ne more omajati dejstvo, da sta jih obto
7enec in njegova
7eena zanikala. B. B. je namre
0d tudi na glavni obravnavi vztrajal pri tem, da je obto
7enec
7eni prepovedal, da bi mu izro
0dila krpe, zaradi
0esar je slekel svojo mikico in z njo posku
61al
7eni ustaviti krvavitev, potrdil pa je tudi preostale, predhodno navedene obto
7e
0deve besede in to kljub temu, da na obto
7enca ni ve
0d jezen in da mu je na
0deloma oprostil. Zato ni povsem nobenega razloga za dvom v resni
0dnost izpovedbe B. B. da je obto
7enec izrekel navedene besede, kar pa je mo
7eno uvrstiti v kontekst izpovedi policistov R. R. (da je bil obto
7enec freh, da je izjavil, da ga nih
0de ve
0d ne bo zajebaval), N. N. (da ni naredil ni
0d takega, da je bilo videti, da obto
7encu ni bilo
7eal) in P. P. (da je bil obto
7enec presenetljivo umirjen). Prvo sodi
61
0de v sodbi ni prezrlo, da se je obto
7enec na glavni obravnavi opravi
0dil o
61kodovancu B. B., kar zagovornik pogre
61a pri povzemanju izpovedi te pri
0de v 13. to
0dki obrazlo
7eitve. Pri navajanju olaj
61evalnih in obte
7eevalnih okoli
61
0din, ki so vplivale na odmero obto
7encu izre
0dene kazni v 49. to
0dki obrazlo
7eitve sodbe, je namre
0d izpostavilo, da se je obto
7enec na glavni obravnavi sicer opravi
0dil o
61kodovancem, kar pa je v povezavi z ugotovitvami izvedenca dr.
60.
60.,
61telo za neiskreno.

25.Sodi
61
0de druge stopnje zavra
0da prito
7ebna izvajanja zagovornika, da je sosed A. A., T. T., ki je med delom v gozdu med 17.00 in 18.00 uro kriti
0dnega dne, sli
61al tri zaporedne poke, ki so si sledili en za drugim oziroma sta si vsaj dva poka sledila en za drugim, potrdil obto
7en
0dev zagovor, da ga je po opozorilnem strelu v zrak o
61kodovani U. U. poškropil s solzivcem. O treh zaporednih strelih je namre
0d izpovedal tudi B. B., ki je v
0asu dogodka, za razliko od T. T., stal na za
0detku dovozne poti h A. A. in bil na streljanje
61e posebej pozoren, saj je bila na kraju dogodka njegova
7eena. Njo je po prvih treh pokih zasli
61al zakri
0dati, takoj za tem pa je sli
61al
61e dva poka. Glede na nesporno dejstvo, da so bili na kraju najdeni trije tulci, kar pomeni, da je obto
7enec ustrelil trikrat (tako sta izpovedala tudi obto
7enec in njegova
7eena), potem so tudi poki, ki jih je sli
61al B. B. pripadali trem strelom in je zato povsem verjetno, da sta bila dva poka le odmev. V vsakem primeru pa iz izpovedi pri
0de B. b. izhaja
0asovno sosledje vseh petih zvokov in sicer najprej trije, nato krik S. S. in takoj za tem
61e dva zaporedna poka. Niti izpoved B. B., niti izpoved T. T., ki je vsaj glede treh pokov izpovedal smiselno enako kot B. B., kot to v sodbi ugotavlja tudi sodi
61
0de prve stopnje, pa ne dopu1
0da zaklju
0dek, da je bil med prvim in drugima dvema pokoma ve
0dji presledek, ki bi bil potreben, da bi se obto
7enec po lastni izpovedi obrnil vstran z namenom, da odlo
7ei pi
61tolo, na kar naj bi ga U. U. poškropil s solzivcem, sam pa naj bi nato dvignil roki, se obrnil nazaj proti njemu, vanj nameril pi
61tolo in ga ustrelil v glavo. Zato po presoji sodi
61
0da druge stopnje ni prav nobenih pomislekov, da prvo sodi
61
0de utemeljeno ni moglo verjeti zagovoru obto
7enca, da ga je po prvem opozorilnem strelu, potem ko se je obrnil stran, U. U. poškropil s solzivcem, kar je
61e posebej argumentirano utemeljilo v 48. to
0dki obrazloeitvi izpodbijane sodbe.

26.Neutemeljena je v prito
7ebi zagovornika ponujena druga
0dna ocena izpovedi pri
0de V. V., kot jo je sprejelo sodi
61
0de prve stopnje. Zagovornik namre
0d v podkrepitev svoje teze, da bi moralo sodi
61
0de prve stopnje upo1tevati izjavo te pri
0de, podane na glavni obravnavi, prito
7ebi prilaga pri
0dino izjavo z dne 9. 1. 2024, v kateri enako kot na glavni obravnavi zatrjuje, da je po dogodku policistki povedal, da je obto
7enec v
7ivelju zelo najebal, ne pa, da je obto
7enec rekel, da ga ve
0d ne bodo jebali. Temu sodi
61
0de prve stopnje utemeljeno ni sledilo. Namerno zasli
61ana policistka Z. Z., ki je s V. V. opravila razgovor kak
61no uro po dogodku, je potrdila, da vsebina uradnega zaznamka odra
7ea pravo vsebino V. V. izjave. Slednjo in sicer, da mu je obto
7enec rekel, da ker ima pi
61tolo, ga nih
0de ne bo ve
0d jebal je potrdil tudi pred preiskovalnim sodnikom. V. V. je na glavni obravnavi sicer pojasnjeval, da je bil s strani policistke napa
0dno razumljen, pred preiskovalnim sodnikom pa je, ko mu je ta predo
0dil to izjavo, povsem zatrokiral in izjavo potrdil, vendar neuspe
61no. Strinjati se namre
0d s prvostopenjsko argumentacijo, da je povsem neverjetno, da bi pri
0da kar dvakrat napa
0dno izpovedala oziroma bila napa
0dno razumljena, pri
0emer je sodi
61
0de prve stopnje izpostavilo pomembno okoli
61
0dino, da je V. V. svojo prvotno izjavo spremenil potem, ko je v priporu ve
0dkrat obiskal obto
7enca. K tej argumentaciji ni kaj dodati, in je ne more omajati niti prito
7ebi prilo
7eni izvid zdravni
61kega pregleda za V. V. UKC Ljubljana, z dne 29. 3. 2023, s katerim zagovornik posku
61a dokazati, da je bil zaradi zdravstvenih te
7av V. V. med zasli
61anjem v preiskavi (11. 3. 2022) zmeden. Sodi
61
0de druge stopnje namre
0d ne vidi povezave med ORL zdravstvenimi te
7avami V. V., ugotovljenimi v za
0detku leta 2023 in njegovim zasli
61anjem eno leto pred tem, to je 11. 3. 2022.

27.V opisani situaciji, ko je bilo ve
0d kot o
0ditno, da V. V. na vsak na
0din posku
61a omiliti za obto
7enca obremenilno izjavo, ki jo je podal na policiji in pred preiskovalnim sodnikom, navedba v sodbi, da je V. V. v nadaljevanju pri
0dakovano obto
7enca opisal kot vrhunsko osebo, vsekakor ne predstavlja vnapre
61nje pristranske presoje V. V. izpovedbe, kot to v prito
7ebi izpostavlja zagovornik.

28.Pri
0da H. H. je izpovedal, da obto
7enca pozna kot umirjeno in nekonfliktno osebo, tudi v postopku nepremi
0dninske izvr
61be, kjer ga je zastopal kot dol
7enika, kar je prvo sodi
61
0de povzelo v 15. to
0dki obrazloeitve sodbe reko
0d, da je obto
7enca predstavil kot prijazno osebo, vedno nasmejano in dobre volje. Tudi v zvezi s tem zagovornik brez razumne podlage, sodi
61
0du prve stopnje o
0dita vnapre1njo pristransko oceno pri
0de H. H., saj besedo predstaviti, povsem napa
0dno razume kot 
7eeliti o nekom povedati nekaj drugega, kot pa je to resni
0dno.

29.Pritrditi pa tudi ni mo
7eno nadaljnjemu prito
7benemu o
0ditku o kr
61itvi obto
7en
0deve pravice do obrambe, ker predsednica senata ni dovolila H. H. postaviti vpra1anje o okoli
61
0dinah nekega primera, ko je v izvr1ilnem postopku upnik, pred dra
7bo zahteval odvzem vozila. Predsednica senata je namre
0d pravilno ocenila, da to vpra1anje nima nobene zveze s konkretnima kaznivima dejanjema in tega zagovornik na glavni obravnavi tudi ni posebej utemeljil. Tega pa ne more niti s posplo1enimi prito
7benimi navedbami, da je vpra1anje smiselno in povezano s konkretno kazensko zadevo, ko sta o
61kodovanca en dan pred dra
7bo pri
61la na dom obto
7enca z namenom, da odvzameta vozilo.

30.Zagovornik nadalje kot napa
0dne problematizira ugotovitve v 16. to
0dki obrazloeitve izpodbijane sodbe, da je dolg, zaradi nepla
0dila katerega je tekel predmetni izvr1ilni postopek, obto
7enec vzel za svojega. Poudarja, da obto
7enec ni bil dol
7enik v izvr1ilnem postopku, prav tako ni imel nobenega pooblastila za zastopanje dol
7enice - svoje
7eene, kateri je zaradi njene invalidnosti le pomagal pri dogovoru glede sklenitve sporazuma o popla
0dilu dolga na obroke, z dne 21. 6. 2021, ki pa ga je podpisala sama, prav tako obto
7en
0eva telefonska
61tevilka na prvi strani izvr1ilnega spisa
61e ne pomeni, da je obto
7enec pravno prevzel
7enin dolg.

31.Da bi obto
7enec pravno prevzel
7enin dolg, sodi
61
0de prve stopnje ni zatrjevalo v nobenem delu izpodbijane sodbe. V problematizirani 16. to
0dki obrazloeitve pa je navedlo
61e druge argumente, zaradi katerih je po presoji prito
7ebnega sodi
61
0da, povsem utemeljeno zaklju
0dilo, da je obto
7enec predmetni dolg vzel za svojega in sicer, da dolg izvira iz slikopleskarske dejavnosti, ki jo je opravljal obto
7enec v okviru samostojnega podjetništva svoje
7ene in da je po invalidski upokojitvi
7ene prevzel dolgove
7ene do dru
7ebe BB. d.o.o. (kasneje je terjatev kupila dru
7eba
7e. d.o.o.), kar vse je razvidno tako iz izvr1ilnega spisa in tudi iz zagovora obto
7enca,
0der pa prito
7eba ne problematizira, pa
03 pa pri navajanju o
0ditkov sodi
61
0du prve stopnje, to v celoti prezre. Zato ne gre dvomiti v pravilnost prvostopenjskega zaklju
0dka, da je dolg zaradi katerega je tekla predmetna izvr1ba, obto
7enec vzel za svojega in v posledici tega osebno do
7eval ravnanje pomo
0dnikov izvr1iteljev, ki sta pri
61la po zarubljeni avto, s prodajo katerega bi bil popla
0dan del dolga,
61e posebej zato, ker obto
7enec meni, da je dolg do dru
7ebe BB. d.o.o. v celoti popla
0dal.

32.Iz opisa kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi izhaja, da je bil zarubljen avto Citroen, tip C 5 v lasti obto
7en
0deve
7ene G. G., katerega je imel obto
7enec v posesti. Zagovornik sodi
61
0du prve stopnje o
0dita, da v smeri ugotovitve slednjega (posesti vozila) ni izvajalo postopka in o tem v sodbi sprejelo nobenega zaklju
0dka. Izpostavlja pa, da je bil v
0asu prihoda pomo
0dnikov izvr1itelja, avto parkiran na dvori
61
0du in v njem ni bilo nikogar, zaradi
0esar meni, da takrat ni bil v posesti nikogar. Stali
61
0du pritoenika, da predmetno vozilo ni bilo v posesti nikogar oziroma, da je bil v posesti le formalne lastnice G. G., ter da o zatrjevani obto
7en
0devi posesti vozila prvo sodi
61
0de ni sprejelo nobenega zaklju
0dka, ni pravilno. Posest je pravno dejstvo dejanskega stanja, da ima nekdo v oblasti dolo
0deno stvar, kar pa ne pomeni dobesedno v smislu, ki ga navaja prito
7enik,
0de predmetni avto ni imel v posesti nih
0de, ker ob prihodu pomo
0dnikov izvr1itelja v njem ni nih
0e sedel. Iz 46. to
0dke obrazloeitve izpodbijane sodbe pa povsem jasno izhaja to kar v sodbi zagovornik neutemeljeno pogre
61a, to je prvostopenjski zaklju
0dek, da je imel obto
7enec vozilo nedvomno v posesti, saj je kot mo
7e formalne lastnice vsaj izvr
61eval dejansko oblast nad vozilom, kar pa potrjuje tudi izjava G. G., povzeta v 48. to
0dki obrazloeitve, da je pred kriti
0dnim dogodkom sli
61ala obto
7enca pomo
0dnikoma izvr1itelja re
0di, da avta ne da. Tega pa zagotovo ne bi izjavil nekdo, ki avta ne bi imel v oblasti, torej v posesti.
0de avto obto
7enec res ne bi imel v posesti, kot to vztrajno ponavlja prito
7enik, bi bilo pri
0dakovati, da bi obto
7enec po prihodu pomo
0dnika izvr1itelja, na kraj poklical formalno lastnico, pa je ni, ampak je namesto tega mimo nje (sre
0dala sta se na stopnicah) od1el v hi
61o po pi
61tolo. Tako tudi po prepri
0danju sodi
61
0da druge stopnje ni prav nobenega dvoma, da je bil avto (tudi) v posesti obto
7enca in ne le njegove
7ene, ki je bila formalna lastnica.

33.Zagovornik zgolj na na
0delni ravni nasprotuje temu, da je prvo sodi
61
0de upo1tevalo izpoved izvr
61itelja
0c.
0c., da se predmet rube
7ea lahko prevzame tudi posestniku ter z njim tudi komunicira,
0de
61 da je
0dudno, da sodi
61
0de o pravnih vpra1anjih pokloni vero izklju
0dno izvr1itelju, pri
0derem pa zagovornik sam ne ponudi druga
0dne razloge, ki bi negirali prvostopenjske zaklju
0dke.

34.V nadaljevanju prito
7ebe zagovornik zatrjuje, da prvo sodi
61
0de ni pravilno presodilo izpovedi pri
0de A. C., vendar tega ne obrazloei, pa
0da v zgolj povzema njegovo izpoved, ki je sicer zajeta v 17. to
0dki obrazloeitve izpodbijane sodbe. Do tak
61nih nekonkretiziranih prito
7benih navedb pa se sodi
61
0de druge stopnje ne more opredeliti.

35.Prito
7ebno sodi
61
0de zavra
0da zagovornikovo tezo, da je v obto
7enici in sedaj v sodbi napa
0den o
0ditek, da sta pomo
0dnika izvr1itelja z odvzemom vozila pred dra
7bo, izvr1evala zakoniti sklep sodi
61
0da, ker iz izpovedi pri
0de
0c.
0c. izhaja, da se je za odvzem vozila pred dra
7bo odlo
0dil on kot izvr1itelj, v sodbi pa da sploh niso pojasnjeni razlogi zaradi katerih je obto
7enca kljub temu spoznalo za krivega, da je o
0ditani dejanji storil zaradi postopka in odloeitve sodnika, ki je v izvr1ilnem postopku izdal sklep, naveden v krivdoreku sodbe. Res da iz izpovedi
0c.
0c. (in tudi pri
0de A. C.) izhaja, da je odloeitev o odvzemu predmeta rube
7ea pred dra
7bo, v domeni izvr1itelja in glede tega sodi
61
0de ne izda nobenega posebnega sklepa,
0deresar tudi prito
7eba ne problematizira. Nobenega dvoma pa ni, da je podlaga za odvzem predmeta rube
7ea pred dra
7bo, sklep sodi
61
0da, v konkretnem primeru sklep Okrajnega sodi
61
0da v
61marju pri Jel1ah, opr. 1t. In 115/2007 z dne 7. 1. 2021. Dejstvo je, da sam odvzem predmeta rube
7ea ni neko lo
0deno, od sklepa o izvr1bi neodvisno ravnanje, ampak sestavni del rube
7ea premi
0dne stvari, za opravo katerega pa sta pomo
0dnika izvr1itelja imela podlago v prej navedenem sklepu o izvr1bi, ki sta ga izvr
61evala kot podalj
61ana roka sodi
61
0da, kar vse je prvo sodi
61
0de pravilno navedlo v 46. to
0dki obrazloeitvi izpodbijane sodbe. S tem pa tudi utemeljilo zakaj je sledilo obto
7bbi, da je obto
7enec dejanje storil zaradi postopka in odloeitve sodnika, ki je izdal sklep o izvr1bi, kar zato zagovornik v sodbi povsem neutemeljeno pogre
61a.

36.Zagovornik nadalje opozarja, da do obravnavanega dogodka ne bi pri
61lo,
0de bi se pomo
0dnika izvr1itelja pogovarjala z dol
7enico in
0de bi ob kakr
61nemkoli odporu ali nesodelovanju dol
7enika prenehala z izvr1ilnimi dejanji, v primeru gro
7enj ali nasilja pa prosila za intervencijo policije.

37.Prvo sodi
61
0de je v 12. to
0dki obrazloeitve sodbe, kjer je povzelo izpovedi G. G., pojasnilo, da je sledilo njeni izpovedbi v preiskavi in zato navedlo prepri
0dljive razloge, ki jih sprejema tudi sodi
61
0de druge stopnje. Iz slednje pa izhaja, da sta se pomo
0dnika izvr1itelja glede odvzema vozila najprej pogovarjala z obto
7encem,