Jedro

Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku 1. točke izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 8. 10. 2015 delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska 162.252,76 EUR od 10. 7. 2015 dalje do plačila, ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo in izvršbo ustavilo (prvi odstavek 1. točke izreka), v presežku je ugovor dolžnika zavrnilo (drugi odstavek 1. točke izreka), odločilo, da upnik in dolžnik krijeta vsak svoje stroške ugovornega postopka (2. točka izreka) in da upnik sam nosi nadaljnje izvršilne stroške v višini 630,33 EUR (3. točka izreka).

2. Odločitev o zavrnitvi ugovora iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno izpodbija dolžnik. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se dolžnikovemu ugovoru ugodi v celoti. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo, ker je štelo, da dolžnik ni izkazal, da je bila terjatev hipotekarnega upnika poplačana oziroma da so bili podani pogoji za izdajo izbrisne pobotnice, na podlagi katere bi se na nepremičnini v lasti dolžnika izbrisale hipoteke v korist upnika. Vložil je ugovor na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj je svojo obveznost do prodajalca v celoti poplačal, s čimer se je obveznosti plačila kupnine de facto razbremenil. Da je bila predmetna nepremičnina prodana, izhaja iz dejstva, da se je z dnem 10. 5. 2012 v zemljiško knjigo kot lastnik vknjižil dolžnik. Ob sklenitvi prodajne pogodbe mu je bilo s strani zakonitega zastopnika prodajalca zagotovljeno, da bo uredil vse potrebno za izbris bremen. V dokaz svojih navedb je predlagal zaslišanje A. A. in B. B. Sodišče je zmotno zaključilo, da zaslišanje navedenih prič ni potrebno. Dejansko stanje je torej glede tega relevantnega dejstva, ali je bilo med prodajalcem in banko sklenjen dogovor o izdaji izbrisne pobotnice po celotnem plačilu kupnine, nepopolno ugotovljeno.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani zavrnilni del 1. točke izreka izpodbijanega sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. V konkretnem primeru je upnik za izterjavo denarne terjatve v znesku 5.611.736,02 EUR s pripadki zoper dolžnika predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je neposredno izvršljivega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 1756/08 z dne 1. 8. 2008, ki ga je v zavarovanje svoje terjatve v znesku 12.000.000,00 EUR sklenil s takratnim lastnikom predmetne nepremičnine A. d.o.o. (kasneje spremenjen naziv oziroma firma v B. d.o.o.)

7. Na podlagi 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi proti osebi, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik, če upnik na z zakonom določen način izkaže, da je obveznost prešla nanj. Vendar pa je po stališču sodišča druge stopnje treba 24. člen obravnavati v povezavi s 142. členom Stvarnopravnega zakonika, ki ureja nastanek zastavne pravice oziroma hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Notarska hipoteka prinaša določene prednosti v primerjavi z navadno (klasično) hipoteko na podlagi pravnega posla, predvsem v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice. Upnik ima v tem primeru namreč že izvršilni naslov za neposredno izvršbo, da tudi od dolžnika, ki hkrati ni osebni dolžnik, zahteva, da dopusti prodajo zastavljene nepremičnine. Za ustanovitev notarske hipoteke je potrebno, da zastavitelj in zastavni upnik skleneta pravni posel o ustanovitvi notarske hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem mora zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi (91. in 92. člen Zakona o zemljiški knjigi). Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini (glej tudi Stvarnopravni zakonik s komentarjem, stran 641). Upoštevati je namreč treba publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo, ki vzpostavlja domnevo, da tretji za podatek, ki je vpisan ve oziroma, da za podatek, ki ni vpisan, ne ve. Ko je torej izvršljivost terjatev zaznamovana v zemljiški knjigi, je mogoče reči, da je tretji, ki je takšno nepremičnino pridobil kasneje po zaznambi, z neposredno izvršljivostjo "soglašal".

8. V obravnavanem primeru torej obstaja obveznost dolžnika kot lastnika nepremičnine dopustiti prodajo nepremičnine in poplačilo zastavnega upnika iz tako pridobljene kupnine. Dolžnik je lastninsko pravico na predmetni nepremičnini pridobil na podlagi prodajne pogodbe, ki jo je dne 26. 8. 2011 sklenil z družbo B. d.o.o. in z vpisom v zemljiško knjigo dne 10. 5. 2012, torej po zaznambi neposredne izvršljivosti zgoraj navedenega notarskega zapisa dne 1. 8. 2008. Dolžnikove navedbe, da je prodajalcu v celoti poravnal kupnino za predmetno stanovanje, za konkretno izvršbo niso pravno pomembne. S plačilom celotne kupnine prodajalcu dolžnik kot trenutni hipotekarni dolžnik ni prost svojih obveznosti do upnika. Le ta se lahko poplača iz predmetne nepremičnine vse do prenehanja njegove denarne terjatve, ki jo ima (jo je imel) do prvotnega zastavitelja, to je družbe B. d.o.o. Pravno pomembno dejstvo namreč je, da je dolžnik kupil nepremičnino, ki je bila predhodno že obremenjena s hipoteko, ki je bila tudi že zaznamovana v zemljiški knjigi. Z ugovornimi navedbami, kakšni so bili njegovi dogovori z zastaviteljem kot prodajalcem, dolžnik tako ne more uspeti, saj se ne nanašajo na obravnavano razmerje med upnikom in dolžnikom. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni izvedlo predlaganih zaslišanj prič A. A. in B. B. Pravilno je ocenilo, da ti dokazni predlogi za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev niso potrebni.1 Prav tako se dolžnik v konkretni zadevi ne more uspešno sklicevati na zavezo upnika prvotnemu zastavitelju B. d.o.o, kdaj in ob kakšnimi pogoji bo izdal izbrisno pobotnico. Dolžnik bi se svoje obveznosti v predmetni izvršbi lahko razbremenil le, če bi izkazal, da je upnikova hipoteka kot akcesorna pravica prenehala.2 Tega pa dolžnik ni uspel izkazati. Odločitev o zavrnitvi ugovora v tem delu je torej pravilna.

9. Glede na navedeno je pritožba dolžnika neutemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijani odločitvi sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Glej tudi N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, stran 611. 2 Glej 154. člen SPZ in komentar k členu, T. Keresteš, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, stran 697-700 in tudi Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2013.