Jedro

Odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je tožničino vlogo za podaljšanje roka pritožbe zoper sodbo zavrglo, je v skladu z določbo 110. člena ZPP, kjer je določeno, da so zakonske določbe o rokih kogentne narave in se ne morejo podaljšati. Podaljšajo se lahko le roki, ki jih določa sodišče glede na okoliščine primera.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo vlogo tožnice z dne 26. 7. 2016, s katero je ta prosila za podaljšanje roka „zaradi ureditve pravnega varstva v zvezi s sodbo opr. št. VI Ps 1636/2014 z dne 12. 7. 2016“ iz razloga, ker so zakonske določbe o rokih kogentne narave in se ne morejo podaljšati. Podaljšljivi so le sodni roki, kakor to določa 110. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP).

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi, ki jo naslovi kot „odgovor na sklep z dne 7. 9. 2016“ navede, da je sodišče 26. 7. 2016 zaprosila za podaljšanje roka. S sklepom z dne 7. 9. 2016 jo je sodišče opozorilo, da ji omogoči podaljšan rok za pritožbo, če so za to utemeljeni razlogi. Predlaga sodišču, da se ji omogoči brezplačna pomoč in s tem omogoči možnost pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena ZPP, upoštevajoč določbo 366. člena ZPP.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z napadenim sklepom pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Predmet pritožbene presoje je sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 9. 2016, s katerim je to zavrglo vlogo tožnice z dne 26. 7. 2016. 7. Iz dejanskega stanja v sodnem spisu izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v socialnem sporu, kjer je tožnica zahtevala priznanje pravice do vdovske pokojnine, dne 15. 6. 2016 izdalo zavrnilno sodbo. Po prejemu zavrnilne sodbe, ki je bila tožnici vročena dne 11. julija 2016, je ta priporočeno naslovila na sodišče vlogo z dne 26. 7. 2016, s katero prosi za podaljšanje 15 dnevnega pritožbenega roka. Prvostopenjsko sodišče je opravilo poizvedbe pri strokovni službi za brezplačno pravno pomoč tako pri naslovnem sodišču kakor pri Delovnem sodišču v Mariboru, da bi ugotovilo, ali je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Po ugotovitvi, da takšne prošnje tožnica ni vložila, je izdalo napadeni sklep.

8. Odgovor tožnice na sklep z dne 7. 9. 2016 je prvostopenjsko sodišče štelo kot pritožbo zoper izdani sklep z dne 7. 9. 2016 in hkrati kakor prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 461/2016 z dne 3. 10. 2016 je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilke z dne 26. 10. 2016 zavrnjena.

9. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki ga tožnica s pritožbo izpodbija, ko je njeno vlogo za podaljšanje roka pritožbe zoper sodbo z dne 12. 7. 2016 pod opr. št. VI Ps 1636/2014 zavrglo, je v skladu z določbo 110. člena ZPP, kjer je določeno, da so zakonske določbe o rokih kogentne narave in se ne morejo podaljšati. Podaljšajo se lahko le roki, ki jih določa sodišče glede na okoliščine primera.

10. Pravica do pritožbe je zakonski rok, določen v 333. členu ZPP, ki določa, da je zoper sodbo, izdano na prvi stopnji možna pritožba v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnice zoper prvostopenjski sklep z dne 7. 9. 2016 zavrnilo kot neutemeljen in izpodbijani sklep potrdilo.