Jedro

Ni pravilno stališče, da za ugotovitev neopravičene odsotnosti z dela zadostuje, da zdravniška komisija I. in II. stopnje delavcu nista odobrili bolniškega staleža, saj delavec lahko svojo zdravstveno nezmožnost za delo dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z odobrenim bolniškim staležem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 30.9.1997 in 30.10.1997 in ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 30.10.1997 in da ga je tožena stranka dolžna poklicati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 30.10.1997 dalje, vključno s pravico do mesečne bruto plače v višini 90.000,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. v mesecu za pretekli mesec ter vpisati manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico. Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zoper sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v 1. in 2. tč. izreka v celoti spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženo stranko zaveže na plačilo stroškov postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila oz. podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je ves čas postopka s svojimi pričami dokazoval, da je pravočasno obvestil toženo stranko, da ima takšne zdravstvene težave, da mora iskati zdravniško pomoč, kljub temu, da mu je bil bolniški stalež po petih letih zaradi njegove bolezni zaključen. Pojasnjuje, da če ne bi imel takih težav kot jih navaja v tožbi, potem ne bi bil pet let v bolniškem staležu. Čudno je, da mu bolniški stalež ni bil odobren le za čas od 2.9.1997 do 15.9.1997, ko naj bi po zatrjevanju tožene stranke neopravičeno izostal. Sodišče ni sledilo njegovemu dokaznemu predlogu, da bi kot pričo zaslišalo ženo, ki se je neposredno obrnila na direktorico tožene stranke in jo obvestila, da njen mož ne more prihajati na delo. Da so težave bile, je razvidno tudi iz pričevanja priče Ž., ki je kot neposredni vodja izpovedal, da je tožnik imel težave pri delu in ga ni mogel opravljati. Tožnik je bil po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaradi svojega zdravstvenega stanja invalidsko upokojen. Nenavadno je bilo, da je edino za tožnika letni dopust odobravala direktorica tožene stranke, katero pa je njegova žena, ker mu ni bil ugoden bolniški stalež, zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ki ga je po zatjevanju direktorice, zaslišane kot priče, v spornem času imel na razpolago še v celoti. Meni, da je bil pri toženi stranki obravnavan drugače iz razloga, ker ni vložil certifikata pri lastninjenju družbe, temveč ga je odprodal. Zakaj tožnik ni dobil odobrenega bolniškega staleža za obdobje od 2.9.1997 do 15.1997, kljub temu, da mu je bil odobren bolniški stalež za pet let in je bil nato invalidsko upokojen, mu ni znano. V zvezi s tem je predlagal zaslišanje sedanjega lečečega zdravnika in po potrebi tudi dr. K., ki mu ni hotel odobriti bolniškega staleža, ker je nanj vplivala direktorica tožene stranke. Sodišče temu dokaznemu predlogu ni sledilo. Glede na navedeno tožnik meni, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi moralo za razjasnitev dejanskega stanja in opravičene odsotnosti zaslišati tudi predlagane priče, kot morebiti tudi dr. V., ki je opravil pregled delovnega mesta, o tem ali je bil tožnik dejansko zmožen opravljati dela. Prav tako bi bilo potrebno zaslišati izvedenca medicinske stroke, ki bi pojasnil, kako to, da je pet let nekdo v bolniškem staležu, potem pa se mu za par dni bolniški stalež zaključi in nato zopet odpre in ga kasneje invalidsko upokoji. Tožnik meni, da gre dejansko za šikaniranje. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da so pritožbene navedbe v zvezi z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem utemeljene. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičene odsotnosti z dela, po tem ko je ugotovilo, da tožniku za čas od 2.9.1997 do 15.9.1997 ni bil odobren letni dopust, niti ni imel odobrenega bolniškega staleža. Tožnik je vseskozi zatrjeval, da v spornem obdobju ni bil sposoben za delo, na katerega je bil razporejen, tako kot ni bil sposoben za delo preteklih pet let, ko se je nahajal v bolniškem staležu in tudi ne kasneje, saj je bil invalidsko upokojen. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem je predlagal zaslišanje žene, lečečega zdravnika dr. A. K. in izvedenca specialista medicine dela dr. V. Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni dopustilo, v obrazložitvi sodbe pa tudi ni navedlo, zakaj je štelo, da predlagani dokazi niso potrebni. Ravno zaradi tega, ker sodišče prve stopnje kljub temu, da je v sodbi posebej poudarilo, da ni spregledalo, da se je tožnik nahajal v dolgotrajnem bolniškem staležu in bil 18.6.1998 nato invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije zaradi posledic bolezni, ni ugotavljalo njegovega zdravstvenega stanja in delovne zmožnosti za čas od 2.9.1997 do 15.9.1997, je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Stališče sodišča prve stopnje, da za ugotovitev neopravičene odsotnosti z dela zadostuje, da zdravniška komisija I. in II. stopnje nista odobrili bolniškega staleža, je nepravilno, saj delavec lahko svojo zdravstveno nezmožnost za delo dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z odobrenim bolniškim staležem. Zato bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze, na podlagi katerih bo ugotovilo ali je bil tožnik v spornem obdobju sposoben prihajati na delo in opravljati delo, ki mu je bilo odrejeno. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, kot mu to nalaga določba 355. člena ZPP. V novem sojenju pa mora sodišče prve stopnje upoštevati modificiran tožbeni zahtevek, kot ga je postavil tožnik na obravnavi dne 13.12.1999, glede na spremenjene okoliščine po vložitvi tožbe.