21. 9. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude, ki ju je vložil Anton Mohorič, Kranj, na seji 21. septembra 2012

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1137/2011 z dne 1. 2. 2012 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI Pg 104/2001 z dne 22. 7. 2011 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 170. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik oziroma pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Višje sodišče potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju pritožnikovega predloga za obnovo postopka, ker je pritožnik predlog vložil sam in ni niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pritožnik sklepoma sodišč očita kršitev 14. člena Ustave, prvega, četrtega in petega odstavka 15. člena Ustave, 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da je bil z zavrženjem predloga za obnovo postopka diskriminiran na podlagi izobrazbe. Poudarja, da ni bil pozvan na popravo predloga po prvem odstavku 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP). Pritožnik meni, da je izčrpal vsa pravna sredstva, vendar iz previdnosti zatrjuje tudi, da so podani pogoji za izjemno odločanje Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev po drugem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Pobudnik skupaj z ustavno pritožbo vlaga pobudo, s katero izpodbija tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP ter prvi in tretji odstavek 170. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju stari ZPP). Tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP naj bi bila v neskladju s 14. členom Ustave, prvim odstavkom 15. člena Ustave ter 22. in 23. členom Ustave. Poleg tega naj bi bila v neskladju tudi s prvim stavkom 394. člena ZPP. Te navedbe pobudnik utemeljuje s trditvijo, da navedeni določbi omogočata neposredno vložitev izrednega pravnega sredstva le osebam, ki imajo opravljen pravniški državni izpit. Ureditev naj bi bila takšna zaradi namena, da se odvetnikom zagotovi delo, ne glede na povzročanje stroškov in poseganje v avtonomijo njihovih strank. Pobudnik zatrjuje, da sta prvi in tretji odstavek 170. člena starega ZPP v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, prvim odstavkom 15. člena Ustave, 22. in 23. členom Ustave, pa tudi s prvim odstavkom 94. in prvim odstavkom 97. člena ZPP. Navaja, da mu je v pravdni zadevi št. VI Pg 104/2001 sodišče postavilo pooblaščenca s sklepom, ki pa naj ne bi mogel nadomestiti pooblastila stranke.

2.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1137/2011 z dne 1. 2. 2012 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI Pg 104/2001 z dne 22. 7. 2011 zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP ne učinkujeta neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih zakonskih določb je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Odločitev o pobudi zato na pobudnikov pravni položaj ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

4.Pobudnik izpodbija tudi prvi in tretji odstavek 170. člena starega ZPP. Ti določbi sta prenehali veljati že pred vložitvijo pobude, z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – ZPP-D), ko sta še veljali, pa nista učinkovali neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Vendar pobudnik sploh ni vložil ustavne pritožbe zoper katerokoli odločitev, ki bi se opirala na navedeni zakonski določbi (sklep o zavrženju njegovega predloga za obnovo postopka to namreč ni). Že zato ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno njune ustavnosti. Glede na to je Ustavno sodišče njegovo pobudo tudi v tem delu zavrglo (3. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik