Jedro

Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odvetnik lahko to določilo uporabi le v razmerju do svoje stranke, to je delodajalca, ni pa dopustno teh stroškov prevaliti na drugega.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 406,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep je pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da priznani stroški niso odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT),¹ razen 20 točk za dopis z dne 10. 7. 2024. V tem socialnem sporu je pooblaščenka tožeče stranke zastopala delodajalca zavarovanca, zato bi sodišče moralo upoštevati, da se skladno s 1.c točko tarifne številke 16 OT v zadevah, opredeljenih pod 1.b te tarifne številke, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Sodišče je priglašene točke po OT napačno ovrednotilo in pooblaščenki tožeče stranke priznalo prenizke stroške. Priznati bi ji moralo 600 točk za tožbo ter 450 točk za pripravljalno vlogo. Nadalje sodišče pooblaščenki tožeče stranke neupravičeno ni priznalo stroškov upravne pritožbe, nastalih v predsodnem upravnem postopku. Gre za stroške, ki so nastali zaradi obveznega predhodnega postopka in so bili potrebni, saj brez njih ni bilo mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke. Sodišče ni preverilo, ali so priglašeni stroški pritožbe v upravnem postopku v skladu z OT, niti se pri svoji odločitvi ni oprlo na določbe Pravilnika o stroških v upravnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik), s čimer je nepravilno uporabilo materialno pravo. Stroški pritožbe v upravnem postopku so stroški obveznega predhodnega postopka in so bili potrebni, saj tožeča stranka ne bi mogla pred sodiščem zahtevati sodnega varstva, če ne bi predhodno že izčrpala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. Povrnitev stroškov upravnega postopka je tožeča stranka tudi pravočasno uveljavljala. V posledici napačnega ovrednotenja priglašenih točk po OT je sodišče pooblaščenki tožeče stranke priznalo tudi prenizke materialne stroške po 11. členu OT, ki bi morali znašati 23,2 točke, ne pa zgolj 10,9 točk. Ob upoštevanju DDV skupni odvetniški stroški znašajo 983,22 EUR, ki jih mora sodišče v plačilo naložiti toženi stranki. Tožeča stranka nadalje še navaja, da sklepa o stroških zaradi nezadostne obrazložitve tudi ni mogoče preizkusiti, zaradi česar gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).² V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni priznalo priglašenih stroškov, pri čemer ni obrazložilo, zakaj teh stroškov ni priznalo. Prav tako ni pojasnilo pravne podlage za svojo odločitev. Tožeča stranka priglaša tudi stroške pritožbe.

3.Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, s katerim prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Katere stroške je sodišče prve stopnje priznalo kot potrebne, jasno izhaja iz izpodbijanega sklepa, zato ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ustrezno je povzelo materialno podlago za svojo odločitev in obrazložilo, zakaj za priznanje višjih točk v OT ni podlage. Razlogi sklepa zadoščajo standardu zadostne obrazložitve.

7.Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na določilo v 1.c točki tarifne številke 16 OT, ki sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1.b točko te tarifne številke (tj. tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Po stališču pritožbenega sodišča bi uporaba te določbe pomenila, da bi morala tožena stranka zaradi neuspeha v socialnem sporu samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec, povrniti višje stroške postopka. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odvetnik lahko to določilo uporabi le v razmerju do svoje stranke, to je delodajalca, ni pa dopustno teh stroškov prevaliti na drugega.

8.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tožeči stranki priznati stroške upravnega postopka. Kljub uspehu v sodnem postopku tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov, nastalih v upravnem postopku, saj za to ni pravne podlage. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)³ v prvem odstavku 113. člena določa, da gredo stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ni sporno, da se je postopek začel na predlog stranke, torej tožeče stranke, zato stroški upravnega postopka bremenijo njo. S tem v zvezi je zmotno pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki obveznost navajanja dejstev in predlaganja dokazov veže na postopek pred izdajo akta. Uporaba določb zakona, ki ureja upravni spor, je predpisana le glede razlogov, zaradi katerih je dopustno izpodbijati upravni akt (74. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS‑1). Stroški predsodnega upravnega postopka niso stroški sodnega postopka. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov, nastalih v postopku pred upravnim organom.⁴

9.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

4Enako stališče je pritožbeno sodišče zastopalo tudi v drugih zadevah (Psp 176/2024 z dne 4. 12. 2024 in Psp 177/2024 z dne 4. 12. 2024).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 74

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 113, 113/1

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 20, 20/3

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - člen 11

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.