Jedro

Tožnica je zoper toženo stranko vložila dve tožbi, ki sta se pred sodiščem prve stopnje vodili pod različnima opravilnima številkama. Ker tožena stranka, kljub pravilnemu pozivu za odgovor na tožbo v tem individualnem delovnem sporu, odgovora na tožbo ni podala v zakonsko določenem roku (to pa je bilo posledica dejstva, da je zakonita zastopnica tožene stranke s premajhno skrbnostjo prebrala ta poziv), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premajhna skrbnost tožene stranke ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje. V pritožbi navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj tožena stranka ne bi ravnala dovolj skrbno, saj gre za dve različni opravilni številki in tudi navedbo zadeve, predvsem pa je v pozivu zapisan drugačen rok za odgovor na tožbo. Vse navedeno drži, vendar pa sta poziva za odgovor na tožbo skoraj identična in na prvi pogled enaka. Identične so črke, dolžina stavkov je identična, prva stran obeh pozivov pa se zaključuje s 5. točko z istim besedilom. V obeh pozivih je poudarjeno samo besedilo v drugem odstavku 2. točke, medtem ko besedilo glede roka ni poudarjeno. Do pomote ne bi prišlo, če bi tožena stranka prejela samo en poziv, saj bi prebrala samo enega. Glede na to, da sta pouka skoraj identična, razen v številu dni roka za odgovor, je prišlo do opravičljive zmote. Zakonita zastopnica tožene stranke je obe tožbi videla šele v ponedeljek 29. 5. 2017 in je očitno najprej prebrala poziv v zadevi opr. št. Pd 51/2017. Meni, da je zmota opravičljiva, zato bi moralo sodišče ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP.

5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtoževala ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je podala tožena stranka, ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, temveč da ji še traja, da jo je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo na delovno mesto, jo prijaviti v obvezno zavarovanje od 30. 4. 2017 dalje, ji za obdobje od 21. 3. 2017 obračunati pripadajočo plačo, odvesti predpisane dajatve in tožnici izplačati ustrezne neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila ter ji povrniti njene pravdne stroške. Ker je tožena stranka odgovor na tožbo vložila v spis po izteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), je sodišče prve stopnje na podlagi 318. člena ZPP izdalo zamudno sodbo, s katero je praktično v celoti (razen delno glede zakonskih zamudnih obresti) ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožnici povrne njene pravdne stroške.

6. V zvezi z navedeno zamudno sodbo je tožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje (podredno pa je vložila tudi pritožbo), ta predlog pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka zamudila rok za odgovor na tožbo iz neupravičenega vzroka. V postopku je ugotovilo, da sta bila v tem individualnem delovnem sporu (ki se nanaša na presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostalih tožbenih zahtevkov v zvezi s tem) in v sporu, ki se pred prvostopenjskim sodiščem vodi zaradi plačila odškodnine med istima strankama (pod opr. št. Pd 51/2017) toženi stranki vročena dva poziva za odgovor na tožbo. Tožena stranka je poziv za odgovor na tožbo v tem individualnem delovnem sporu (ki je vseboval pravilni pouk, da lahko na tožbo odgovori v 15 dneh od vročitve poziva) prejela 24. 5. 2017, medtem ko je poziv za odgovor na tožbo v individualnem delovnem sporu (ki je vseboval vse potrebne sestavine, vključno s 30-dnevnim rokom za odgovor na tožbo), ki se vodi pod opr. št. Pd 51/2017, prejela 29. 5. 2017. Ker tožena stranka kljub pravilnemu pozivu za odgovor na tožbo v tem individualnem delovnem sporu, ki se je pred sodiščem prve stopnje vodil pod opr. št. Pd 50/2017, odgovora na tožbo ni podala v zakonsko določenem roku (to pa je bilo posledica dejstva, da je zakonita zastopnica tožene stranke s premajhno skrbnostjo prebrala ta poziv), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premajhna skrbnost tožene stranke ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Z navedenimi ugotovitvami v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Tožena stranka s pritožbenimi navedbami o skoraj identičnih pozivih za odgovor na tožbo dejansko poskuša opravičiti premajhno skrbnost pri prečitanju poziva na tožbo v tem individualnem delovnem sporu, kar pa ni upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na to, da je tožnica zoper toženo stranko vložila dve tožbi, ki sta se pred sodiščem prve stopnje vodili pod različnima opravilnima številkama, je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno vročalo dva poziva za odgovor na tožbo. Posledično so nebistvene tudi pritožbene navedbe tožene stranke, da do pomote ne bi prišlo, če bi tožena stranka prejela samo en poziv za odgovor na tožbo.

8. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točke 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker niso bili priglašeni.