Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razviden obseg opravljenega nadzora in niso navedeni razlogi za ustavitev postopka, kar bi morala obrazložitev sklepa o ustavitvi postopka glede na določbo prvega odstavka 28. člena ZIN vsebovati, zato tožnik utemeljeno ugovarja, da ga ni mogoče preizkusiti.

Ponovna označitev zemljiškokatastrske točke z oznako 1210 na terenu ne pomeni odločanja o pravici, obveznosti ali pravnem razmerju, torej ne pomeni odločanja o predhodnem vprašanju, pač pa gre za ugotavljanje pravilnega dejanskega stanja, poteka meje, določene v postopku evidentiranja meje.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, Območne enote Nova Gorica, št. 0611-1183/2013-29 z dne 11. 12. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je predhodno vprašanje označitve meje med parcelama št. 1591/1 in 1580/4, obe k.o. ... rešil A. d.o.o., ki je na osnovi odločbe o ureditvi meje št. 02112-365/2009-2 mejo ponovno označil 12. 2. 2014, z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je inšpekcijski postopek zoper B.B. v zadevi domnevnih posegov na zemljišče parc. št. 1591/1 k.o. ... ustavila, ker ni bila ugotovljena kršitev zakona ali drugega predpisa.

2. V obrazložitvi toženka navaja, da je pristojna inšpektorica trikrat opravila ogled, pristojni organ pa je ponovno postavil mejnika na tromeji med parcelami 1576/1, 1613/34 in 1591/1, vse k.o. ... Po rešitvi predhodnega vprašanja inšpektorica ni ugotovila kršitev zakona ali drugega predpisa, zato je skladno s prvim odstavkom 28. člena Zakona o inšpekcijskem postopku (v nadaljevanju ZIN) postopek ustavila.

3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo zoper izpodbijani sklep. V zvezi s 1. točko izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je v njej napačno navedena oseba, ki je rešila predhodno vprašanje. Kljub temu pa ta napaka ne vpliva na odločitev, saj je odločbo, na katero se sklicuje prvostopenjski organ v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, izdal pristojni organ, iz nje pa izhaja, da je bilo predhodno vprašanje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, dokončno rešeno. Pritrjuje tožniku, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni naveden obseg opravljenega nadzora, vendar meni, da ta pomanjkljivost ni bistvena, saj je obseg opravljenega nadzora razviden iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 5. 11. 2013, obrazložitve sklepa o prekinitvi postopka z dne 9. 12. 2013, zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 12. 2. 2014 in obrazložitve sklepa o ustavitvi postopka z dne 25. 2. 2014. Vsi dokumenti so bili tožniku vročeni, zato je upravičeno šteti, da je bil tožnik z obsegom opravljenega nadzora seznanjen. Glede na vsebino zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 5. 11. 2013, ki vsebuje natančen opis ugotovljenega dejanskega stanja, pa je neutemeljena tudi tožnikova trditev, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da predhodno vprašanje glede lokacije meje še vedno ni rešeno, saj mejnika v naravi ni. O dejanju z dne 12. 2. 2014 pa niti podjetje A. d.o.o., niti Geodetska uprava Ajdovščina, nista izdala nobenega uradnega dokumenta. Glede 2. točke izreka pa navaja, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno. Poleg tega toženka sklepa ni obrazložila. Vsebinska obrazložitev o tem, da ni bila ugotovljena kršitev zakona ali predpisa, manjka, poleg tega manjka pojasnilo o obsegu opravljenega inšpekcijskega nadzora oziroma povzetek inšpekcijskih postopkov ali vsaj sklicevanje na nerelevantne zapisnike o inšpekcijskem pregledu. Zato predlaga, naj sodišče tožbi ugodi ter izpodbijani sklep odpravi. Predlaga tudi, povrnitev sodne takse ter vseh drugih stroškov postopka.

5. Tožena stranka in prizadeta stranka na tožbo po vsebini nista odgovorili.

6. Tožba je utemeljena.

7. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil tožniku kot prijavitelju priznan status stranskega udeleženca v predmetnem inšpekcijskem postopku, vodenem po uradni dolžnosti, zoper inšpekcijskega zavezanca B.B. (v tem upravnem sporu prizadete stranke), saj je sodeloval v ugotovitvenem postopku, vročen pa mu je bil tudi izpodbijani sklep. Glede na navedeno je tožnik lahko tudi vložil predmetno tožbo (prvi odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. Sodišče uvodoma navaja, da se mora v primeru prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja le-to nanašati na obstoj neke pravice, obveznosti ali pravnega razmerja. Kadar je o pravici, obveznosti ali pravnem razmerju, ki je sestavni del dejanskega stanja, že odločeno s pravnomočnim posamičnim posamičnim aktom, je organ na tak posamični akt vezan (tretji odstavek 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), zato v takem primeru predhodno vprašanje ni več podano. Iz upravnega spisa ter odločbe drugostopenjskega upravnega organa izhaja, da je bilo o vprašanju poteka meje med parcelami št. 1576/1, 1613/34 in 1591/1 k.o. ... v ZK točki 1210 pravnomočno odločeno z odločbo št. 02112-365/2009-2 z dne 6. 7. 2009. Glede na navedeno predhodno vprašanje v obravnavanem primeru ni podano. Ponovna označitev zemljiškokatastrske točke z oznako 1210 na terenu pa ne pomeni odločanja o pravici, obveznosti ali pravnem razmerju, pač pa gre za ugotavljanje pravilnega dejanskega stanja, poteka meje, določene v postopku evidentiranja meje.

9. V zadevi je sporna zakonitost sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, ki ga je kmetijska inšpektorica izdala na podlagi prvega odstavka 28. člena ZIN.

10. Po navedeni določbi lahko v primeru, ko v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovi, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek. Postopek se ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu, v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka.

11. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razviden obseg opravljenega nadzora in niso navedeni razlogi za ustavitev postopka, kar bi morala obrazložitev sklepa glede na citirano določbo vsebovati, tožnik utemeljeno ugovarja, da ga ni mogoče preizkusiti. Zgolj pavšalna navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da inšpektorica ni ugotovila kršitve zakona ali drugega predpisa, ne da bi bil sploh razviden obseg opravljenega nadzora, ne zadostuje. To pa predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP). Ker je predmet tega upravnega spora zakonitost izpodbijanega sklepa, na drugačno odločitev ne more vplivati navedba drugostopenjskega upravnega organa, da je obseg nadzora mogoče ugotoviti iz drugih listin, s katerimi je bil tožnik seznanjen.

12. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijani sklep opravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora toženko ugotovljeno kršitev odpraviti.

13. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku povrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1), ostalih stroškov pa tožnik ni priglasil.