Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah.

Izrek

Revizija tožene stranke se zavrne kot neutemeljena, reviziji tožeče stranke pa se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba tožene stranke kot neutemeljena, tožnikovi pritožbi pa se v celoti ugodi ter izreče: "1. Tožena stranka mora plačati tožniku poleg s sodbo Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju z dne 24.1.1994 opr. št. II P 441/93-9 že pravnomočno prisojenih 3.403.210,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi še nadaljnjih 5.913.121,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1995 dalje in mu povrniti 381.467,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1995 dalje, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

2. Tožena stranka mora povrniti tožniku 44.020,00 stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.1.1996 dalje v 15 dneh, da ne bo izvršbe." Tožena stranka mora povrniti tožniku 41.390,00 SIT stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.10.1997 dalje v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 3.987.293,00 SIT in pravdne stroške 261.123,00 SIT, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1995 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval pri delu dne 11.5.1991. Pri padcu si je raztrgal sečnico in poškodoval pudentalni živec. Posledica tega je zožitev sečnice, impotenca in depresivno stanje. Tožniku je prisodilo odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 2.500.000,00 SIT, za strah 1.000.000,00 SIT in za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 4.500.000,00 SIT. Upoštevalo je dosedanja plačila tožene stranke, sporazumno valorizirana glede na razmere ob sojenju, v znesku 4.012.708,00 SIT in naložilo toženi stranki v plačilo še znesek 3.987.293,00 SIT.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in zvišalo odškodnino na 4.987.292,00 SIT, v presežku pa je pritožbo zavrnilo. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo v celoti. Upoštevalo je, da je tožnik med zdravljenjem prestal dolgotrajne in hude bolečine in da so posegi zaradi širjenja sečnice močno boleči. Ti posegi pa so vsakomesečni in čakajo tožnika tudi vnaprej. Zato je zvišalo odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine na 3.000.000,00 SIT. Zvišalo je tudi odškodnino za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na 5.000.000,00 SIT. Upoštevalo je, da tožnik ne more več normalno delati in da je spolno nesposoben. Odškodnino za strah v znesku 1.000.000,00 SIT pa je potrdilo kot ustrezno.

Proti tej sodbi vlagata obe stranki vsaka svojo revizijo. Tožnik izpodbija zavrnilni izrek. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijani sodbi v zavrnilnem delu tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Sklicuje se na ugotovitve o izredno hudih bolečinah in težavah zaradi poškodbe, ki ga je doletela, in se pri tem opira na ugotovitve izvedencev. Poudarja trajanje teh težav in dejstvo, da se mora vedno znova podvreči bolečemu posegu širjenja sečnice. Opisuje tudi duševne bolečine zaradi spolne nemoči in izgube delovne sposobnosti. Opozarja na veliko verjetnost poslabšanja stanja in nastanka hudih komplikacij. Meni, da je odškodnina, ki jo zahteva, v celoti utemeljena.

Tožena stranka uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijani sodbi tako, da bo toženi stranki naloženo plačilo 1.387.292,00 SIT. Navaja, da sodba druge stopnje ni odštela plačanega zneska 4.012.708,00 SIT. Meni, da bi moral biti v izreku drugostopne sodbe naveden samo znesek 1.000.000,00, za kolikor je bila na drugi stopnji zvišana odškodnina. Ugovarja posameznim odškodninskim postavkam in se zavzema, da bi znašala odškodnina za telesne bolečine 1.800.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.000.000,00 SIT in za strah 400.000,00 SIT.

Pravdni stranki na nasprotni reviziji nista odgovorili in Državni tožilec Republike Slovenije se o njima ni izjavil (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Tožnikova revizija je utemeljena, revizija tožene stranke pa ne.

Obe sodbi natačno in izčrpno ugotavljata obseg tožnikovih poškodb, potek zdravljenja in končne posledice. Zaradi raztrganja sečnice je tožnik prestal skrajno mučno zdravljenje s številnimi bolečimi posegi, ki jih bo moral trpeti tudi v bodoče. Poškodba pudentalnega živca je povzročila spolno nemoč. Vse to je pri tožniku sprožilo tudi depresivno reakcijo. Tožnik je izgubil delovno sposobnost in se invalidsko upokojil. Med zdravljenjem je trpel strah, ki se pojavlja tudi ob vsakokratnih posegih zaradi širitve sečnice. Gre torej za zelo hudo poškodbo z dolgotrajnim zdravljenjem in posledicami, ki so usodno spremenile tožnikovo življenje v intimni in širši socialni sferi.

Glede na navedno je tožnik upravičen do pravične denarne odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne in duševne bolečine ter strah (200. in 203.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR).

Odškodnina, s katero je v tem primeru mogoče doseči le zadoščenje, ne pa odpravo škode, mora ustrezati intenzivnosti in trajanju telesnih in duševnih bolečin ter strahu. Tožniku je s sodbo druge stopnje prisojena odškodnina v skupnem znesku 9.000.000,00 SIT in sicer za pretrpljene in bodoče telesne bolečine 3.000.000,00, za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 5.000.000,00 SIT ter za prestani in bodoči strah 1.000.000,00 SIT. Glede na ugotovljena dejstva ta odškodnina v celoti in po posameznih odškodninskih temeljih ne predstavlja zadostne satisfakcije. Pri odškodnini za pretrpljene in bodoče telesne bolečine je treba upoštevati poleg dolgotrajnih in hudih bolečin ter številnih in mučnih posegov in drugih nevšečnosti, kamor spadajo tudi pregledi pri psihiatru zaradi ugotavljanja impotence in poskusov doseči izboljšanje, še posebej tudi bodoče bolečine. Tožniku je težko prenašati dejstvo, da se bo moral stalno, v kratkih presledkih, podvreči bolečemu posegu širjenja sečnice. Bodoče bolečine zaradi teh do konca življenja potrebnih posegov upravičujejo tožnika do celotne zahtevane odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 3.600.000,00 SIT (200. in 203.čl. ZOR). Zato je revizijsko sodišče to odškodninsko postavko zvišalo za 600.000,00 SIT in s tem v celoti ugodilo tožnikovemu zahtevku.

Posegi zaradi širjenja sečnice so močno boleči, zato je razumljiv tožnikov vsakokratni strah. Glede na mnenje izvedenca, da je tožnik v nevarnosti za poslabšanje stanja in za nastop zdravstvenih zapletov, je upravičen tudi tožnikov strah v zvezi s tem. Tožnik ima neprijetne izkušnje s tem, da se mu zapre voda in ima razlog, da se boji tudi tega. Glede na to je v celoti utemeljen tudi njegov odškodninski zahtevek za strah v znesku 1.240.000,00 SIT. Revizijsko sodišče je zato zvišalo odškodnino iz tega naslova za 240.000,00 SIT.

Tožnikovemu zahtevka doslej ni bilo ugodeno v znesku 925.829,00 SIT, za kolikor je bil z izpodbijano drugostopno sodbo zavrnjen. Za razliko med tem zneskom in seštevkom zneskov 600.000,00 ter 240.000,00 SIT, za kolikor sta s to sodbo zvišani odškodnini za telesne bolečine in strah, to je za znesek 85.829,00 SIT pa je utemeljeno tudi zvišanje odškodnine za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske sposobnosti. Ugotovljeno je, da je tožnik v celoti izgubil spolno moč, da je kot invalid nesposoben za delo in upokojen in da je na takšno stanje reagiral s trajno depresijo. Opisano stanje, ki je dokončno, povzroča tožniku duševne bolečine, zaradi katerih je upravičen do odškodnine, zvišane na ta način v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, ki je omejen z zneskom zavarovalne vsote.

Tožena stranka neutemeljeno očita sodbi druge stopnje neskladje med izrekom in razlogi in skuša prikazati drugostopno odločitev tudi kot računsko napačno, češ da ne upošteva dosedanjih plačil tožene stranke. Temu seveda ni tako: obe sodbi povsem jasno upoštevata sporazumno valorizirana plačila tožene stranke in jo zavezujeta samo še k plačilu razlike do prisojenega zneska. Omemba prve prvostopne sodbe v izreku je na mestu prav zato, da se izključi vsak dvom o tem, da se s sedanjim sojenjem ne posega v odločitev, ki je postala pravnomočna že ob prvem sojenju.

Odločitev o ugoditvi tožnikovi reviziji temelji na 1. odst. 395.čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP), odločitev o zavrnitvi revizije tožene stranke pa na 393.čl. ZPP.

Glede na spremenjeno odločitev o glavni stvari je revizijsko sodišče znova odločilo tudi o stroških postopka (1. in 2. odst. 166.čl. ZPP). Ker so bili z izpodbijano sodbo tožniku v celoti priznani stroški postopka na prvi stopnji, revizijsko sodišče te odločitve ni spremenilo. Pri določitvi stroškov pritožbenega in revizijskega postopka pa je upoštevalo, da je tožeča stranka z obema pravnima sredstvoma uspela v celoti.