Jedro

Pritožba se sklicuje na 54. člen ZZZDR, a je treba pojasniti, da ta govori, da zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju. Ne govori pa o odsvojitvi predmetov iz premoženja, kadar gre za tako situacijo, je posel izpodbojen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za začasno odredbo, s katero bi se tožencem prepovedala odtujitev in obremenitev nepremičnine k. o. 0000, stavba 0000, del stavbe 55, do deleža 1/2, kar bi se vknjižilo v zemljiško knjigo.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik, ki uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 363. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, pri tem izpostavi 94. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), po katerem je pogodba izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje, kot tudi, če je v OZ ali drugem zakonu tako določeno, kar pa pogodbenikom obeh notarskih zapisov ni mogoče očitati. Sodišče je spregledalo tudi 95. člen OZ, po katerem lahko le pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi. Tožnik pa ni bil pogodbenik notarskega zapisa, pogodbe o preužitku in darilne pogodbe za primer smrti. Sodišče ni uporabilo 86. člena OZ, ki določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje česa drugega. Obe navedeni pogodbi po prepričanju tožnika nasprotujeta 54. členu ZZZDR (prisilni predpis). Ta določa, da zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Po mnenju tožnika z uporabo analogije to velja tudi za nedoločni delež drugega zakonca na skupnem premoženju.

Pritožba meni, da trditvena podlaga, da je A. A. ob sklepanju obeh pogodb zatajila tožnika in njuno zunajzakonsko skupnost, ni vsebinsko prazna. Logično je, da je A. A. pogodbi sklenila brez vednosti tožnika - zunajzakonskega partnerja, da bi mu škodila, torej je šlo za nedopusten nagib, ki pa je tako zavržen, da bi bilo z družbenega vidika in vidika vsebine zunaj zakonskega razmerja, medsebojnega spoštovanja in zaupanja nevzdržno pogodbi ohraniti v veljavi. Vsi trije toženci so vedeli, da je ta nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev pok. A. A., da je sklenila pogodbo o preužitku in darilno pogodbo za primer smrti. Namen pok. A. A. je bil oškodovanje tožnika, ki ga je hotela prikrajšati v njegovem deležu na skupnem premoženju, za kar pa je primerna sankcija ničnost pogodb.

3.V odgovoru na pritožbo toženci pritrjujejo izpodbijani odločitvi in predlagajo zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje. Drži namreč, da se, kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec (zunajzakonski partner), zahteva soglasje drugega zakonca (zunajzakonskega partnerja), bistveno pa je, da v primeru, če ta predpostavka ni izpolnjena, posel ni ničen, ampak izpodbojen. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, je sodna praksa (nekatere odločbe Vrhovnega sodišča, ki govorijo o tem, je sodišče prve stopnje tudi navedlo) glede tega povsem usklajena. Pritožba se sklicuje na 54. člen ZZZDR, a je treba pojasniti, da ta govori, da zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju. Ne govori pa o odsvojitvi predmetov iz premoženja, kadar gre za tako situacijo, je posel izpodbojen. Pok. A. A. tako ni razpolagala z nedoločnim deležem na skupnem premoženju: niti ne s svojim niti ne s tožnikovim, ampak je razpolagala s predmetom, ki je bil v skupnem premoženju. Ko je v tej zvezi govora o izpodbijanosti, gre za posledico iz drugega odstavka 86. člena OZ, ki pravi, da ostane, če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice. Če to določbo povežemo z določbo 94. člena OZ, ugotovimo, da je ravno tožnik tisti, ki ima pravico izpodbijati obe pogodbi. Da je tožnik aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodb, potrjuje tudi pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča z dne 22. 6. 1993 in z dne 22. 6. 1994.

6.Na trditve tožnika o tem, da je pok. A. A. zatajila njega in njuno zunajzakonsko zvezo in samovoljno razpolagala s spornim stanovanjem, je v 19. točki obrazložitve že odgovorilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa temu pritrjuje. Res je tako ravnanje lahko nekorektno, mogoče tudi nemoralno, a to tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča za sankcijo ničnosti. Koristi drugega zakonca so gotovo v zadostni meri varovane z možnostjo izpodbijanja pravnih poslov, sklenjenih brez njegovega soglasja, kar je skladno s citirano zakonsko ureditvijo in sodno prakso primarna pravna sankcija takega ravnanja. V pritožbi tožnik navaja trditve, s katerimi pojasnjuje nedopustnost nagiba, ki naj bi vodil pok. A. A. pri sklenitvi obeh pogodb, vendar teh ni podal v predlogu oz. kasnejših vlogah do izdaje izpodbijanega sklepa. Take navedbe tako predstavljajo nedovoljene pritožbene novote.

7.Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške: tožnik zaradi pritožbenega neuspeha, toženci pa zato, ker v odgovoru na pritožbo niso podali navedb, s katerimi bi vsebinsko prispevali k odločitvi pritožbenega sodišča (155. člen ZPP).

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2Uradni list RS, št. 83/01, s spremembami.

3Da npr. zakonec proda ali obremeni svoj delež na skupnem premoženju.

4VSRS sklep II Cp 832/2009, VSL sodba II Cp 3462/2011, VSRS Sklep II DoR 222/2010 in druge. Temu pa pritrjuje tudi pravna teorija: A. Polajnar Pavčnik, v: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV založba 2003, str. 506.

5Tudi stanovanje je predmet iz skupnega premoženja.

6Poročilo VSS 1/93, str. 37.

7Pravna mnenja VSS 1/94, str. 9.

8Prim. prvi odstavek 337. člena ZPP.