Jedro

Dejstvo, da si tožnik za poseg v prostor ni pridobil ustreznega dovoljenja, ki bi ga skladno s 50. členom ZUN moral pridobiti, je zadostna podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. in 2. odstavku 73. člena ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 517/97-8 z dne 5.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.1.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Sekretariata za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin K. z dne 29.12.1994, kolikor se ta nanaša na 1. točko izreka odločbe, po kateri mora investitor do 31.1.1995 sanirati izkopano gradbeno jamo za nadstrešek za parkiranje, tlorisne izmere 9,00 x 5,20 m in največje globine 4 m, izkopano na zemljišču s parc. št. 1763/1 k.o. P., kolikor se nanaša na 2. točko izreka odločbe, po kateri sanacija izkopane gradbene jame v takšni obliki predstavlja poseg v prostor, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora; kolikor se nanaša na 3. točko izreka odločbe, po kateri, v primeru, če zavezanec ne bo izpolnil zahteve iz 1. in 2. točke, pridobi dovoljenje za poseg v prostor koncesionar v zavezančevem imenu in za njegov račun; kolikor se nanaša na 5. in 6. točko izreka odločbe, po katerem stroške postopka nastale z izvršbo plača investitor na podlagi posebnega sklepa in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. Točko 4 izreka navedene odločbe pa je odpravila in jo nadomestila z novo 4. točko, ki se glasi: "Za objekt iz 1. točke te odločbe velja sledeča prepoved: promet z zemljiščem, na katerem je bil izvršen poseg v prostor." V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je Sekretariat za pravne zadeve občine P. z odločbo z dne 13.10.1994, dovolil tožniku na parc.št. 1763/1 k.o. P. izvedbo nadstreška za parkiranje avtomobilov v tlorisnih dimenzijah 8,60 x 5,00m, delno vkopanega in zasutega s humusom ter zatravljenega. Tožnik pa je na navedenem zemljišču izkopal gradbeno jamo tlorisne izmere 9,90 x 5,20 m in največje globine 4,00m, za kar pa si, v skladu z 52. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 18/93, v nadaljevanju ZUN), ni pridobil ustreznega dovoljenja. Ravnanje urbanističnega inšpektorja je v skladu s 1. in 2. odstavkom 73. člena ZUN, ker je tožniku z odločbo odredil, da mora sanirati izkopano gradbeno jamo, katere največja globina 4m je v nasprotju z navedeno odločbo Sekretariata za upravne zadeve občine P. z dne 13.10.1994, za kar pa mora pridobiti dovoljenje upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora. Izpodbijana odločba tožene stranke je po presoji sodišča pravilna in zakonita.

Proti izpodbijani sodbi je tožnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da je glede 2. točke odločbe urbanističnega inšpektorja z dne 29.12.1994, po kateri je treba sanirati izkopano gradbeno jamo, ker v takšni obliki predstavlja poseg v prostor, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora, že vse urejeno in da je tudi že izdano lokacijsko dovoljenje, ki ga je prejel dne 23.6.1997. V pritožbi še podrobno opisuje potek geodetskega postopka za ureditev delilnega načrta med stavbami in funkcionalnim zemljiščem in postopek v zemljiškoknjižni zadevi pred sodiščem splošne pristojnosti v K. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in svojo odločitev oprlo na pravilno dejansko in pravno podlago.

V obravnavanem primeru, kot izhaja iz predloženih upravnih spisov in izpodbijane sodbe, je bila tožniku izdana odločba o dovolitvi izvedbe nadstreška za parkiranje avtomobilov v tlorisnih dimenzijah 8,60 x 5,00m, delno vkopanega in zasutega s humusom ter zatravljenega, na zemljišču s parc. št. 1763/1 k.o. P. (z dne 13.10.1994), kar ni sporno. Sporno je, da je bil na navedenem zemljišču izveden izkop gradbene jame tlorisne izmere 9,90 x 5,20m in največje globine 4,00m. Tožnik, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, za takšen poseg v prostor ni pridobil ustreznega dovoljenja, ki bi ga skladno z 50. členom ZUN moral pridobiti, česar niti ne zanika. To dejstvo pa je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, zadostna podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. in 2. odstavku 73. člena ZUN. Po 1. odstavku 73. člena ZUN namreč odredi organ urbanistične inšpekcije, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno, in sicer na investitorjeve stroške. Po določbi 2. odstavka 73. člena ZUN pa urbanistični inšpektor, če ugotovi, da sanacija iz 1. odstavka 73. člena predstavlja poseg v prostor po določbah tega zakona, odredi zavezancu pridobitev dovoljenja zanj. Glede na takšno dejansko in pravno stanje, je, po presoji pritožbenega sodišča, odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Pritožbeni ugovor, da je ustrezno lokacijsko dovoljenje že pridobljeno, je neupošteven. Zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke se namreč presoja na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v času izdane odločbe upravnega organa prve stopnje. Takrat pa, po podatkih upravnih spisov, tožnik za gradnjo ni imel ustreznih dovoljenj, ki bi jih glede na določbe ZUN moral imeti.

Ker tožnik ni navedel, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podani. Zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.