Jedro

Brez pomena je revizijsko sklicevanje na določbe drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE-94), ki sicer res določajo, da se s temi pogoji urejajo razmerja med zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja tudi za primer smrti zaradi nezgode.

Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da "toženka jamči z dodatnim nezgodnim zavarovanjem le za invalidnost in dnevno odškodnino", kar z drugimi besedami pomeni, da zavarovanec v okviru nezgodnega zavarovanja ni imel zavarovanja za primer smrti zaradi nezgode. Tako podvajanje zavarovanj bi bilo tudi nelogično. Zato prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS) določa, kaj je predmet dodatnega nezgodnega zavarovanja: popolna ali delna trajna invalidnost zaradi nezgode in prehodna nesposobnost za delo (ne pa tudi /kar je povsem logično/ smrt).

Izrek

Revizija se zavrne.

Zahtevek tožnic za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožnicama plačati 31.521 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.10.1996 dalje ter tolarsko protivrednost 120.482 ATS z zamudnimi obrestmi, kot jih za vpogledne hranilne vloge v ATS priznava Nova LB d.d. Ljubljana, od 4.10.1996 dalje. Toženo stranko je še zavezalo, da mora tožnicama povrniti 227.918 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.2.2000 dalje.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Stališče obeh sodišč je, da zavarovančeva alkoholiziranost ne izključuje obveznosti tožene stranke, saj splošni pogoji za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS) tega ne določajo, splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE - 94) pa v tem primeru, ko je šlo za zavarovalni primer iz življenjskega zavarovanja, ni mogoče uporabiti.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi bilo treba z zavarovančevo smrtjo nastala zavarovalna razmerja presojati po splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje, saj je bilo v konkretnem primeru sklenjeno življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem. V 1. členu 2. točke Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE - 94) pa je posebej določeno, da se s temi pogoji urejajo odnosi med zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja tudi za primer smrti zaradi nezgode. Ker pa je v 9. členu Splošnih pogojev (NE - 94) izključena obveznost zavarovalnice, če je prišlo do zavarovalnega primera zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola ali narkotikov na zavarovanca ob nezgodi, tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Tožena stranka je pri izplačilu zavarovalne vsote upravičeno odštela znesek 31.521 SIT, saj je v splošnih pogojih (ŽZ-93/ATS) določeno, da zavarovalnici pripada premija do konca obdobja, v katerem nastane zavarovalni primer. Življenjska zavarovanja so sklenjena vedno po letni premiji, zavarovalnica pa omogoča obročno (mesečno) odplačevanje. V konkretnem primeru se je zavarovanec odločil za mesečno obročno plačilo premij. Tožena stranka je zato od zavarovalne vstote upravičeno odštela neplačan znesek premij.

Tožnici sta odgovorili na revizijo, pri čemer oporekata njenim pravnim naziranjem ter se sklicujeta na pravilo, da je treba nejasne določbe Splošnih pogojev razlagati v korist tiste stranke, ki teh določb ni sestavila.

Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Zavarovanec tožene stranke je imel sklenjeni dve osebni zavarovanji: življenjsko zavarovanje in (dodatno) nezgodno zavarovanje. In ker je zavarovalni primer nastal iz prvega zavarovanja, je treba tudi s tem nastale pravice in obveznosti strank presojati po zakonskem in pogodbenem materialnem pravu, ki ureja to zavarovanje.

Določbe Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - NE-94 (ki med drugim izključujejo obveznost zavarovalnice tudi v primeru dokazane vzročne zveze delovanja alkohola ali nevrotikov na zavarovanca ob nezgodi) zato tu ne prihajajo v poštev. To jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 20. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS), po kateri splošni pogoji za nezgodno zavarovanje veljajo tudi za dodatno nezgodno zavarovanje, če je priključeno življenjskemu zavarovanju. Konec koncev bi bilo tudi nelogično, da bi v primeru, ko je poleg življenjskega zavarovanja sklenjeno še dodatno nezgodno zavarovanje, upravičenčev položaj slabši, kot če bi bilo sklenjeno samo življenjsko zavarovanje.

Zato je brez pomena revizijsko sklicevanje na določbe drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE - 94), ki sicer res določajo, da se s temi pogoji urejajo razmerja med zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja tudi za primer smrti zaradi nezgode. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da "toženka jamči z dodatnim nezgodnim zavarovanjem le za invalidnost in dnevno odškodnino", kar z drugimi besedami pomeni, da zavarovanec v okviru nezgodnega zavarovanja ni imel zavarovanja za primer smrti zaradi nezgode. Tako podvajanje zavarovanj bi bilo tudi nelogično. Zato prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS) določa, kaj je predmet dodatnega nezgodnega zavarovanja: popolna ali delna trajna invalidnost zaradi nezgode in prehodna nesposobnost za delo (ne pa tudi /kar je povsem logično/ smrt).

Res je, da zavarovalnici pripada premija do konca obdobja, v katerem nastane zavarovalni primer. Vendar sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili, da bi bilo zavarovanje sklenjeno tudi za obdobje, za katerega si je tožena stranka zaračunala premije ter jih odštela od nespornega dela zavarovalne vsote. Tudi sama tega (do konca glavne obravnave) ni zatrjevala. Ker pa smejo stranke navajati v reviziji nova dejstva, samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (372. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP), so brez pomena revizijske trditve, da so življenjska zavarovanja "sklenjena vedno po letni premiji, s strani zavarovalnice pa je omogočeno obročno plačilo", ter da se je v tem primeru "zavarovanec odločil za mesečno obročno plačilo, kar pomeni, da je mesečno plačeval 1/12 letne premije".

Ker tako ni podan z revizijo uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Odgovor na revizijo ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve. Ker zato stroški, ki so z njim nastali, niso bili potrebni, je revizijsko sodišče zavrnilo stroškovni zahtevek tožnic (1. odstavek 65. člena in 1. odstavek 155. člena ZPP).