Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izdelava etažnega stanovanja z dovoljenjem solastnikov ter učinek pomoči solastnikov v delu, materialu in denarju na njihove stvarne pravice na etažnem stanovanju.
Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku iz tožbe. Ugotovilo je, da sta tožnika vsak do 1/2 solastnika stanovanja v zgornji etaži stanovanjske hiše, ter da sta tožnika skupna lastnika skupnih delov te hiše in imetnika pravice uporabe parcele, na kateri hiša stoji. Ugotovilo je še, da omenjeno stanovanje ne sodi v zapuščino po pok. F. K. Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da predstavlja 2/3 opisanega stanovanja darilo tožnici, ki sta ji ga izročila pok. F. K. in prva nasprotna tožnica, ter da zato 1/3 tega stanovanja sodi v zapuščino po pok. F.K. in se vračuna tožnici v njen dedni delež, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek, naj sodišče ugotovi, da sodi v zapuščino po pok. F. K. parc. št. 1860. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo toženih strank iz tožbe (v nadaljevanju obrazložitve toženi stranki).
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka pravočasno revizijo zaradi smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja listine, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je bil lastnik spornega stanovanja, pok. F. K. Revidentki izražata dvom, glede premoženjskih zmožnosti tožnikov za izgradnjo spornega stanovanja. Ob tem se sklicujeta na izjavo F. K., po kateri naj bi želel on pridobiti v zgornji etaži stanovanje zaradi polnoletnosti svojih hčerk. Nikjer pa naj ne bi pisalo, da je stanovanje le za O. P. Revidentki nadalje natančno opisujeta, kdo je nosil stroške za vzdrževanje hiše in kdo je plačeval prispevke ter davke. Sodišče v nasprotju z izjavo prve toženke ugotavlja, da se je ta strinjala, da stanovanje preide v last tožnikov. Prva toženka je izrecno izjavila, da zapustnik ni nikoli govoril, da se stanovanje gradi izključno za tožnico, in da sta tožnika govorila, da si bosta zgradila svojo hišo. Poleg tega sta se tožnika res izselila iz spornega stanovanja v novozgrajeno hišo. Revidentki se ne strinjata nadalje z uporabo 22. čl. ZTLR, saj je prva toženka ves čas postopka ugovarjala, da se je stanovanje gradilo z materialom in delom tožnikov. Opisujeta še, kakšno je bilo ravnanje tožnikov z zapustnikom in povdarjata, da pok. F. K. stanovanja ni hotel prepisati na tožnika. Sodišču očitata pristranost in opozarjata, da je sodba v nasprotju z resnično voljo zapustnika.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP). V odgovoru na revizijo revizijskemu sodišču predlaga, da revizijo zavrne kot neutemeljeno.
Revizija ni utemeljena.
Iz zapisnika o zaslišanju A.K. (l.št.132) izhaja, da je le-ta videla, kako sta tožnika nadzidavala hišo in izdelovala sporno stanovanje, da je pri tem pomagala in kuhala in da takšnega dela tožnikoma ni branila. Iz zapisnika o njenem zaslišanju na glavni obravnavi dne 15.9.1988 (l.št. 18) pa: " Moj pokojni mož je bil zemljiškoknjižni lastnik te hiše in sta se tožnika z njim verjetno dogovorila, da lahko v zgornjem delu hiše uredita stanovanje zase". Iz nobenega zapisnika pa ni razvidno, da bi tožnica izjavila, da bi njen pok. mož izrecno zanikal, da se stanovanje gradi le za tožnico. Dejanska ugotovitev, da je prva toženka vedela, da tožnika gradita zase stanovanje v zgornji etaži hiše, tako ni protispisna. Sodišči pa nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Upoštevaje nadaljnjo, za revidentki še vedno sporno odločilno dejansko ugotovitev, da je pok. F. K. tožnikoma dovolil, da zase zgradita sporno stanovanje in da sta ga zgradila "v pretežni meri" s svojim delom in vlaganji (brez pomoči v delu in materialu drugih), pa je bilo tudi materialno pravo (pravno pravilo 404. pragarfa ODZ in 21. ter 22. čl. čl. ZTLR) pravilno uporabljeno. V takšni situaciji ima namreč pomoč tožnikoma pri gradnji v delu, materialu in denarju lahko le pomen prispevka k njunemu materialu in delu, iz katerega se ustvari nova stvar - v konkretnem primeru stanovanje, katere (so)lastništvo je sporno v obravnavanem primeru. Vse to je že pravilno obrazložilo drugostopenjsko sodišče. Zato na vprašanje pridobitve solastninske pravice tožnikov ne morejo vplivati v reviziji ponovljeni ugovori, češ da stanovanje ni bilo grajeno z delom in materialom tožnikov. Prav tako na drugačno presojo ne morejo vplivati očitki, da sodišče ni upoštevalo listin, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je bil lastnik spornega stanovanja pok. F. K., ker to, upoštevaje uvodoma zapisane odločilne dejanske ugotovitve, ni pravno odločilno. Enako velja za vprašanje, kdo je nosil stroške vzdrževanja hiše in kdo je plačeval stroške ter davke. Tudi zatrjevani slabi odnosi med pok. F. K. in tožnikoma, do katerih je očitno prišlo po zgraditvi spornega stanovanja, in zapustnikova volja glede spornega stanovanja, ne morejo spremeniti odločitve.
Ob tem je revidentkama potrebno pojasniti še, da dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Tako ni moč preizkušati trditev, da naj bi F. K. želel v zgornji etaži stanovanjske hiše pridobiti stanovanje zaradi polnoletnosti obeh hčerk in ne le za O.P. Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).
Ker stranka z revizijo ni uspela, odgovor tožeče stranke nanjo pa ni pripomogel k rešitvi zadeve, je revizijsko sodišče o stroških postopka odločilo kot je razvidno iz izreka sodbe (1. odst. 166. čl. in 1. odst. 155. čl. ZPP).