Jedro

Dedič je smiselno predlagal vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudil rok za podajo prošnje za taksno oprostitev. Za to so podani opravičljivi razlogi, saj v obravnavani zadevi taksna obveznost (zaradi pridržanega izreka sklepa o dedovanju) ni bila odmerjena na zapuščinski obravnavi, dedič pa o njej in možnostih za svoje pravno varstvo v zvezi z njo tudi ni bil obveščen. Ker je hkrati že predložil tudi ustrezno dokumentacijo, s katero je dokazal, da je izpolnjeval zakonske pogoje za popolno taksno oprostitev, so izpolnjeni pogoji za obravnavo njegove vloge kot vloge za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepoznega zavrglo predlog dediča z dne 21. 8. 2014 za oprostitev plačila sodne takse. Ugotovilo je, da je bila zapuščinska obravnava končana 28. 5. 2014, nalog za plačilo sodne takse vročen dediču 20. 6. 2014, predlog za taksno oprostitev pa podan 20. 8. 2014, medtem ko se je 15-dnevni rok za plačilo sodne takse iztekel 7. 7. 2014. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedič Ž. M. Navaja, mu je sodišče potem, ko se je po prejemu plačilnega naloga osebno zglasil na sodišču, podaljšalo rok za plačilo takse za dva meseca. Tako pojasnilo je prejel s strani uslužbenke v tajništvu potem, ko je slednja govorila s sodnico. Na sodišču se je ponovno pozanimal o taksi pred iztekom dvomesečnega roka in ugotovil, da kot prejemnik denarne socialne pomoči lahko zaprosi za oprostitev plačila takse. To je storil, zahtevek vložil pravočasno v roku podaljšanega dvomesečnega obdobja in prosi za ponovno proučitev zadeve. Dodaja, da kot prava neuka stranka predhodno ni vedel za možnost oprostitve plačila sodne takse, če je materialno ogrožen. Takoj ko je to izvedel, je vložil svoj zahtevek. Držal se je postavljenega dvomesečnega roka in meni, da je sodišče naredilo napako. Ponovno prosi za taksno oprostitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da nastane taksna obveznost za plačilo takse v zapuščinskem postopku takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (9. točka 1. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). To za obravnavani primer pomeni, da mora dedič zaprositi za taksno oprostitev že na zapuščinski obravnavi ali vsaj v roku, ki mu ga za plačilo takse postavi sodišče v plačilnem nalogu. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za vse takse, za katere izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje (13. člen ZST-1).

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep o dedovanju v obravnavani zadevi izdan izven obravnave po pridržanem izreku po tem, ko je bil na zadnji zapuščinski obravnavi sprejet sklep, da ga bo sodišče izdalo na ta način, če bosta stranki v določenem roku sporočili, ali se strinjata s predlogom Občine Kostel za sklenitev dednega dogovora, sicer bo ponovno razpisalo zapuščinsko obravnavo. Novega naroka zapuščinske obravnave ni bilo, ker je pritožnik telefonično sporočil svoje strinjanje s predlogom Občine Kostel. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi ni razvidno, da bi bila na zadnjem naroku zapuščinske obravnave odmerjena sodna taksa in dedič tedaj obveščen o nastali taksni obveznosti. Slednja je bila odmerjena s sklepom o dedovanju. Ne v njem ne v plačilnem nalogu pa ni opozoril dediču na možnost taksne oprostitve. V plačilnem nalogu (red. št. 20) je med danimi opozorili le navedba, da dedič odmerjeno sodno takso lahko poravna osebno pri blagajni sodišča. 6. Po takih podatkih spisa, ko se datum vročitve plačilnega naloga in datum pisne vloge za taksno oprostitev, na katero se sklicuje pritožnik, ujemata s pritožbenimi navedbami o s strani sodišča danih mu zagotovilih glede odloga plačila sodne takse, mu gre verjeti, da se je po prejemu plačilnega naloga osebno zglasil na sodišču, zaprosil za taksno oprostitev in se zanesel na dobljeno ustno zagotovilo o podaljšanju roka za plačilo takse, čeprav o tem ni ne pravočasne pisne vloge za taksno oprostitev, uradnih zaznamkov, niti pisnih sklepov sodišča. Izpodbijani sklep je zato izdan preuranjeno in napačno. Dedič namreč smiselno predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je iz upravičenih razlogov glede na okoliščine konkretnega primera (ko taksna obveznost zaradi pridržanega izreka sklepa o dedovanju ni bila razglašena oz. odmerjena na zapuščinski obravnavi, dedič pa o njej in o možnostih za svojo pravno varstvo v zvezi z njo ni bil obveščen), zamudil rok za podajo prošnje za taksno oprostitev. Ker je hkrati že predložil tudi ustrezno dokumentacijo (odločba CSD, da je prejemnik denarne socialne pomoči), s katero je dokazal, da je v času nastanka taksne obveznosti izpolnjeval zakonske pogoje za popolno taksno oprostitev, so izpolnjeni pogoji za obravnavo njegove vloge kot vloge za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. V njem naj pritožnikovo vlogo obravnava kot vlogo za vrnitev v prejšnje stanje in nato vsebinsko odloča o zaprošeni taksni oprostitvi. Če ji bo ugodilo, naj razveljavi izdani nalog.