Jedro

Pogoje za postopek za razlastitev določa ZUreP-1 v členih 92 do 108. Ker je bila v obravnavani zadevi javna korist za razlastitev spornega zemljišča ugotovljena z občinskim lokacijskim načrtom, je sodišče kot neutemeljene in nedokazane zavrnilo tožbene ugovore, da razlastitev spornega zemljišča ni bila potrebna, ker občina razpolaga z zemljiščem, ki bi lahko služilo za adaptacijo ceste.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem št. 431-1/04-407 z dne 30. 6. 2004, s katero je navedeni prvostopni organ odločil, da se začne postopek razlastitve nepremičnine in sicer dela parc. št. 272, v izmeri 11 m2 pripisane zemljiškoknjižnemu vložku št. 261 k.o. ..., ki je v lasti A.A., za gradnjo objekta javne infrastrukture dovozne ceste JP850670 v naselju »Breznik« v Kotljah (1. točka izreka). V 2. točki izreka navaja, da ima položaj stranke v tem postopku, v primeru, da je razlastitvena zavezanka sklenila pravni posel, na podlagi katerega se kot lastnik vpiše druga oseba, tudi oseba, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik, če le ta do konca razlastitvenega postopka na prvi stopnji predloži kot dokaz listino o lastninski pravici, sposobni za vpis v zemljiško knjigo. S 3. točko izreka pa je organ prve stopnje odločil, da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, promet z nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje ni dopusten, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oz. prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja, ter da je pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo, ničen. Iz izreka navedene določbe tudi izhaja, da se začetek razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ter da bo o razlastitvi nepremičnine in pridobitvi posesti v korist Občine Ravne na Koroškem in izbrisu zaznambe postopka razlastitve in vknjižbi lastninske pravice na nepremičnin pri pristojnem Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu v korist občine Ravne na Koroškem ter o višini odškodnine oz. nadomestilu upravni organ odločil po izvedenem ugotovitvenem postopku. Ugotavlja tudi, da stroškov postopka ni bilo (4., 5. in 6. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da so za izdajo odločbe o uvedbi postopka razlastitve izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003). V nadaljevanju navaja, da je javna korist določena s tem, ker severni del predmetne nepremičnine 11 m2 meji na občinsko cesto, skladno z Odlokom o lokacijskem načrtu adaptacije in rekonstrukcije dovozne ceste JP850670 v naselje »Breznik« v Kotljah (Uradni list RS, št. 5/2003), določen za adaptacijo in rekonstrukcijo javne ceste. Razlastitvena upravičenka je predmetno nepremičnino poskušala pridobiti sporazumno z razlastitveno zavezanko in ji je 28. 3. 2003 poslala v podpis kupoprodajno pogodbo, vendar do sklenitve pogodbe ni prišlo. Odgovarja tudi na pritožbene navedbe, da za razlastitev ni razlogov, saj bi naj za navedeno cesto obstajalo dovolj zemljišča, ki je javno dobro. Sklicuje se pri tem na lokacijski načrt in projekt, iz katerih je razvidno, da navedenega zemljišča ni dovolj. Prav tako kot neutemeljeno navaja sklicevanje tožnice na to, da naj bi občina pred časom odstopila del javnega dobra sosedom, saj navedenega tožnica ni z ničemer izkazala. Ker je bilo torej ugotovljeno, da je javna korist iz 93. člena ZUreP1 izkazana, kot tudi da so izpolnjeni pogoji iz 97. člena citiranega zakona, je odločitev organa prve stopnje s tem utemeljena.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in v tožbi ponavlja ugovore, ki jih je navajala že pri toženi stranki. Glede projekta, ki ga omenja tožeča stranka navaja, da je že leta 1999 občina prek svojih služb izsiljevala tožnico pri pridobivanju tega dela zemljišča in zadeva je bila pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu zaključena negativno za občino (N 64/99). Meni, da v zadevi niso podani pogoji za razlastitev, ki jih določa zakon. Občina ima dovolj svojega zemljišča, tako da razlastitev zemljišča na parc. št. 272 ni potrebna. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in prosi za taksno oprostitev.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov navedenih v njeni obrazložitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Občina Ravne na Koroškem, ki ima v smislu prvega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS št. 50/97 in 70/00) kot razlastitvena upravičenka v tem sporu položaj stranke, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo (prizadeta stranka), na tožbo ni odgovorila.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna razlastitev dela parc. št. 272, pripisane z.k. vl. ... k.o. ..., ki je v lasti tožnice, v korist prizadete stranke (občine Ravne na Koroškem), za potrebe rekonstrukcije in adaptacije dovozne ceste.

Pogoje za razlastitev določa ZUreP-1 v tretjem razdelku v členih 92 do 108. Tako je v 92. členu določeno, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame prodi odškodnini ali nadomestilu v naravi (prvi odstavek), da je razlastitev dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna (drugi odstavek). V prvem odstavku 93. člena zakon določa, da se nepremičnina lahko razlasti med drugim tudi za gradnjo ali prevzem objektov oz. zemljišč gospodarske javne infrastrukture. Po določbi tretjega odstavka 93. člena se šteje, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v občinskem lokacijskem načrtu. Po 94. členu je razlastitveni upravičenec občina v primeru, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena tega zakona iz občinske pristojnosti ter na podlagi občinskega lokacijskega načrta ali prostorskega reda občine. Postopek za razlastitev se v skladu s 95. členom začne z vložitvijo zahteve razlastitvenega upravičenca, ki mora zahtevo za razlastitev vložiti najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega akta iz tretjega odstavka 93. člena tega zakona. O zahtevah za razlastitev odločajo v upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote (96. člen). Predlog za razlastitev sme razlastitveni upravičenec vložiti le pod pogojem, da v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe (prvi odstavek 97. člena).

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je bila javna korist za razlastitev obravnavanega zemljišča ugotovljena z Odlokom o lokacijskem načrtu adaptacije in rekonstrukcije dovozne ceste JP850670 v naselju »Breznik« v Kotljah (Uradni list RS, št. 5/2003, v nadaljevanju: Odlok). Izpolnjen je tudi pogoj iz 95. člena zakona, saj je bila zahteva za razlastitev vložena dne 25. 5. 2004, torej znotraj štiriletnega roka iz drugega odstavka 95. člena zakona (po enem letu in štirih mesecih od uveljavitve prostorskega akta oziroma Odloka, ki je pričel veljati 18. 1. 2003). Pred vložitvijo predloga za razlastitev je bila tožnici vročena tudi ponudba za odkup spornega zemljišča, vendar do sklenitve pogodbe ni prišlo. Sicer pa to med strankama niti ni sporno. Glede na to, da teh ugotovitev tožene stranke tožnica niti ne izpodbija, je zato po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da je bila razlastitev spornega zemljišča opravljena v skladu s pogoji in po postopku določenem po ZUreP-1. Kot neutemeljene in nedokazane je sodišče zato zavrnilo tožničine tožbene ugovore, da pogoji za izvedbo razlastitve niso podani in da občina razpolaga z zemljiščem, ki bi lahko služil za adaptacijo navedene ceste, ter da razlastitev spornega zemljišča ni bila potrebna. Nerelevantne za odločanje v obravnavani zadevi pa so tudi navedbe glede postopkov, ki jih je tožnica v zvezi z razlastitvijo v letu 1999 vodila pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, glede na to, da se v obravnavani zadevi presoja zakonitost razlastitvenega postopka uvedenega v letu 2004 (25. 5. 2004).

Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Sodišče je v skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/2004, ZST-UPB1) po ugotovitvi, da je iz listin, ki jih je tožnica priložila k predlogu za taksno oprostitev razvidno, da bi bilo s plačilo taks ogroženo preživljanje tožnice in njenih družinskih članov, prošnji za taksno oprostitev ugodilo. Tožnica je, kot izhaja iz odločbe o odmeri dohodnine št. 4300420 v letu 2003 imela dohodke iz naslova plače in katastrskega dohodka, višina njene davčne osnove pa je bila … SIT. Iz citirane dohodninske odločbe tudi izhaja, da je kot vzdrževana družinska člana uveljavljala B.B. in C.C., ki sta brez lastnih sredstev za preživljanje. Iz potrdil o obračunu plač za mesec junij, julij in avgust 2004 je razvidno, da prejema mesečno okoli ... SIT plače (neto). Prejema tudi preživnino v višini 20.000,00 SIT mesečno za C.C. Navedeno pa upoštevaje družinske člane, ki jih je tožnica dolžna preživljati pomeni, da je predlog za taksno oprostitev utemeljen.