Jedro

Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse. Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti in izkazati tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki so bile drugačne/slabše od tistih, ki so bile že ugotovljene), ki bi opravičevale taksno oprostitev oziroma dodaten odlog plačila sodne takse.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča, na podlagi primerjave trditev v novem predlogu in okoliščin, ki so bile v postopku že ugotovljene, tožnica ni zatrjevala in dokazovala nobene spremenjene nove okoliščine, ki bi upravičevala ponovno vsebinsko odločanje oziroma oprostitev ali dodatni odlog plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse, podredno za odlog plačila sodne takse v višini 33 EUR, odmerjene s plačilnim nalogom P 23/2024 z dne 15.11.2025.

2.Zoper ta sklep se pritožuje tožnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali spremeni sklep tako, da jo oprosti oziroma ji odloži plačilo sodne takse.

2.Očita napačnost uporabe materialnega prava. Obravnavani predlog se nanaša na novo fazo postopka po poteku šestmesečnega odloga ter na njeno aktualno finančno in zdravstveno stanje. Oprostitev plačila je odvisna od dejanskega socialnega in premoženjskega stanja v času odločanja. Zaradi okoliščin, ki se lahko spremenijo, pravnomočnost prejšnje odločitve ne more preprečiti nove vsebinske presoje. Sodišče ni presojalo pritožničinega trenutnega stanja, temveč je predlog zavrglo brez vsebinske obravnave. Sodišče ne upošteva, da so nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in zaznambami, da obremenitve presegajo njihovo vrednost, da z nepremičninami ne more razpolagati, da nima likvidnih sredstev in rednih prihodkov. Formalna vrednost premoženja ne pomeni dejanske sposobnosti plačila sodne takse, ki je enaka nič. Izpodbijana odločitev nesorazmerno posega v pravico do sodnega varstva in posega v več ustavnih pravic, določenih v 14., 22 in 23. členu Ustave. V drugi zadevi sodišča prve stopnje je bil tožničin zakonski partner oproščen plačila sodne takse, ob istem premoženjskem stanju obeh. Različna obravnava pri enakem dejanskem stanju pomeni neenako obravnavo. Če se osebi brez likvidnih sredstev zaradi formalnega sklicevanja na teoretično vrednost premoženja onemogoči dostop do sodišča, gre za nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva. Spremenjene okoliščine se kažejo v zdravstvenem stanju, saj je tožnica od 21.9.2025 v fazi zdravljenja in rehabilitacije po prometni nesreči, v posledici katere je brez delovne sposobnosti in možnosti ustvarjanja dohodkov. Gre za bistveno spremenjeno okoliščino glede na prejšnjo odločitev.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu in je razvidno iz podatkov spisa, je sodišče s plačilnim nalogom P 23/2024 z dne 12. 9. 2024 pozvalo tožnico, da plača sodno takso v višini 33 EUR za pritožbo zoper sklep z dne 16. 7. 2024 o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po prejemu plačilnega naroka je tožnica v roku za plačilo takse predlagala oprostitev plačila sodne takse, podredno obročno plačevanje ali odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 10. 2024 predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, odobrilo pa je obročno plačilo sodne takse v višini 33 EUR v treh obrokih in plačilni nalog z dne 12. 9. 2024 razveljavilo. Po pritožbi tožnice zoper takšno odločitev, je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom III Cp 2163/2024 z dne 28. 2. 2025 spremenilo sklep z dne 30. 10. 2024 tako, da se odloži plačilo sodne takse za pritožbo v višini 33 EUR za 6 mesecev od prejema sklepa. Po preteku šestih mesecev je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 25. 11. 2025 tožnico pozvalo, da v roku 15 dni plača sodno takso v znesku 33 EUR. Tožnica je v danem roku ponovno predlagala oprostitev oziroma odložitev plačila sodne takse.

5.Izpodbijana odločitev o zavrženju ponovnega predloga temelji na ugotovitvi, da predlagateljica ni zatrjevala in izkazala, da obstajajo nove spremenjene okoliščine, ki bi upravičevale oprostitev plačila sodne takse, torej spremenjeno premoženjsko stanje glede na pravnomočni sklep P 23/2024 z dne 30. 10. 2024 v zvezi s sklepom višjega sodišča III Cp 2163/2024 z dne 28. 2. 2025. Zato novega predloga ni ponovno vsebinsko obravnavalo, temveč ga je skladno z 2. odst. 319. člena ZPP zavrglo. Takšna odločitev je pravilna.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti uporabe instituta pravnomočnosti in načela ne bis in idem v obravnavani zadevi. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. To velja tudi v postopku plačila sodne takse. Če ugotovi, da je bilo o zahtevku ali predlogu že pravnomočno odločeno, tega zavrže (prim 2. odst. 319. člen aZPP). Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje (konkretno: za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje), o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse.

7.Stranka lahko predlog za taksno oprostitev, ki vključuje tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah vloži enkrat. Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti in izkazati tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki so bile drugačne/slabše od tistih, ki so bile že ugotovljene), ki bi opravičevale taksno oprostitev oziroma dodaten odlog plačila sodne takse.

8.Tožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje (v tč. 7 izpodbijanega sklepa), iz kakšnih razlogov (glede njenega in partnerjevega premoženjskega stanja) oziroma na podlagi katerih okoliščin je sodišče prve stopnje oziroma sodišče druge stopnje odložilo (in ne oprostilo) obveznost plačila sodne takse.

9.Tožnica je v ponovnem predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse navedla, da je brez rednih dohodkov, brez zaposlitve in brez denarnih sredstev, da so nepremičnine močno obremenjene s hipotekami, zaradi česar ni mogoče pridobiti sredstev za plačilo sodne takse. V takšnih okoliščinah bi po njenem mnenju plačilo sodne takse onemogočilo dostop do sodišča. Obvešča, da je od 22. 9. 2025 v bolniškem staležu, zaradi česar ponoven predlog vlaga po elektronski pošti.

10.Tudi po presoji pritožbenega sodišča, na podlagi primerjave trditev v novem predlogu in okoliščin, ki so bile v postopku (glej sklep III Cp 2163/2025) že ugotovljene, tožnica ni zatrjevala in dokazovala nobene spremenjene nove okoliščine, ki bi upravičevala ponovno vsebinsko odločanje oziroma oprostitev ali dodatni odlog plačila sodne takse. Iz razlogov, s katerimi je bilo tožnici odloženo plačilo sodne takse, izhaja, da je sodišče upoštevalo, da tožnica in njen mož nimata nikakršnih (rednih mesečnih) dohodkov in razpoložljivih denarnih sredstev, da tožnica razpolaga z nepremičnim premoženjem v vrednosti 186.400 EUR, ki so obremenjene s hipotekami. Kot je bilo pritožnici že pojasnjeno (v prejšnjem sklepu nižjega in višjega sodišča), hipoteke ne predstavljajo ovire za njihovo odsvojitev ali obremenitev. Pritožnica v ponovnem predlogu niti ne zatrjuje in izkazuje, da skupna vrednost hipotek presega vrednost njenih nepremičnin, niti tega, da nepremičnin ne more oddajati v najem in na ta način pridobiti sredstva za plačilo sodne takse. Zato pavšalna navedba, da zaradi obremenjenosti nepremičnin s hipotekami ne more pridobiti sredstev, ne zadošča in ne utemeljuje spremembe okoliščin po izdaji prejšnje odločbe. V pritožbi podane enake (pavšalne) trditve, ki tudi niso z ničemer izkazane, pravilnosti izpodbijane odločitve ne omaje. Prvič v pritožbi podana trditev, da je zaradi prometne nezgode v septembru 2025 brez delovne sposobnosti in s tem brez možnosti ustvarjanja prihodkov, pa je implicirana že v ugotovitvi, da tožnica ne prejema nobenih dohodkov.

11.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek neenake obravnave pred zakonom, ki ga je tožnica z enako vsebino podala že v pritožbi zoper (prvi) sklep z dne 30.10.2024 in na katerega je to pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu II Cp 2163/2024. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge v v 12. točki obrazložitve navedenega sklepa, in jih na kratko ponavlja. To, da je bil tožničin mož oproščen plačila sodne takse v nekem drugem pravdnem postopku, v tej zadevi ni pravno pomembno. Sodišče na tak sklep, izdan v drugem postopku, v tem postopku ni vezano. Okoliščine, v katerih je bil tožničin mož oproščen plačila sodne takse, pa tudi niso bile enake, kot v predmetnem postopku. V obeh postopkih je sodišče sicer ugotovilo enak obseg premoženja, vendar pa je v postopku, na katerega se sklicuje tožnica, odločalo glede sodne takse, ki je bistveno presegala sodno takso, ki je predmet izpodbijanega sklepa o taksni oprostitvi v tej zadevi. Za oprostitev plačila sodne takse je pomembna tudi višina sodne takse, ki jo mora stranka plačati. Že iz tega razloga odločitev v obeh postopkih ne more biti nujno enaka.

12.Na podlagi navedenega in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. a člena ZPP).

-------------------------------

1Glej npr. sklepe VSL I Cpg 232/2022, I Cpg 142/2022, II Cp 934/2021, I Cpg 720/2021, I Cpg 14/2021, II Cp 1922/2020, I Cp 1402/2020, II Cp 63/2020, I Cp 2272/2019 in VSM I Cpg 72/2021 idr.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 12 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 319/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.