Jedro

Ureditev meje po domnevi močnejše pravice iz drugega odstavka 77. člena SPZ je mogoča šele, ko ni dvoma, da je meja dokončno določena v katastrskem postopku, v konkretnem primeru tedaj, ko je zanesljivo ugotovljeno, da sta izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 100. člena ZENDMPE.

Zapisnika o ugotovljeni meji iz drugega odstavka 14. člena ZZKat ni (bilo) mogoče izpodbijati v upravnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje določilo mejo med nepremičninami v lasti predlagatelja in nepremičninami v lasti nasprotnih udeležencev tako, da meja poteka od točke A (tromeja parcel številka 1/2, 2/1 in 3/0, vse k. o. X, obstoječi železni klin) v smeri proti jugu do točke B (tromeja parcel številka 4/2, 1/4 in 2/1, vse k. o. X, obstoječi mejnik s kovinskim sidrom), kjer se meja usmeri proti vzhodu do točke G (tromeja parcel številka 1/4, 1/3 in 4/2, vse k. o. X, mejnik s kovinskim sidrom). V točki G se meja usmeri proti severu do točke H (tromeja parcel številka 1/2, 1/3 in 3, vse k. o. X, mejnik s kovinskim sidrom), v katerem se meja usmeri proti že opisani točki A. Del meje med parcelo št. 1/4 v lasti predlagatelja in parcelami 2/1, 5/2 in 7/0, ki so v lasti nasprotnega udeleženca E. E., parc. št. 6/3 k. o. X, v lasti nasprotne udeleženke Občine ..., parc. št. 8/0 in 1/3, ob k. o. X, ki je v lasti nasprotne udeleženke F. F., pa je določilo tako, da poteka od že opisane točke B v smeri proti jugu do točke C (tromeja parcel št. 1/4, 2/1 in 2/2, vse k. o. X, obstoječ mejnik s kovinskim sidrom) in naprej v isti smeri do točke D (večmeja parcel številka 1/4, 2/2, 7, 6/3, vse k. o. X, obstoječ mejnik s kovinskim sidrom). V točki D se meja usmeri proti vzhodu preko točke E (tromeja parcel številka 6/3, 8 in 1/4, vse k. o. X, mejnik s kovinskim sidrom) do točke F (tromeja parcel številka 1/4, 8 in 1/3, vse k. o. X, mejnik s kovinskim sidrom), kjer se usmeri proti severu oziroma do že opisane točke G. Vse točke so označene na skici sodnega izvedenca mag. G. G. – skica terenske meritve z dne 12. 9. 2014. Skica sodnega zamejičenja sodnega izvedenca je sestavni del tega sklepa.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil predlagatelj, ki sodišču očita, da je v obrazložitvi sklepa navedlo le, da je upoštevalo predlog predlagatelja, ki pa ni kriterij za sodno določitev meje. Kriterije določa zakon in jih je sodišče dolžno upoštevati, še posebej, če je izvedenec pokazal katastrsko mejo na terenu. Predlagatelj ne razume, zakaj sodišče ni upoštevalo katastrske meje, kot jo je pokazal izvedenec v svojem izvedeniškem mnenju in na terenu. Po ugotovitvah izvedenca je bila katastrska meja 6 m v zemljišče parc. št. 1/3 in ne v točki F, kot je to odločilo sodišče. Predlagatelj nadalje trdi, da vrednost spornega prostora ni bila pravilno ugotovljena in da predlagatelj ni soglašal z ureditvijo meje po močnejši pravici v nepravdnem postopku. Sodišče je zgolj pavšalno navedlo, da je vrednost spornega predmeta 4.000,00 EUR in za tako odločitev ni navedlo niti enega razloga in ni ugotovilo površine spornega prostora. Iz ugotovitev izvedenca izhaja, da je spornih 428 m2 zemljišča, ki po namenski rabi predstavlja tudi stavbno zemljišče v izmeri 373 m2 po tržni vrednosti med 50 in 150 EUR/m2. Sklep v tem delu ni obrazložen in se ga ne da preizkusiti. V skladu s 44. členom ZPP je za nedenarne zahtevke odločilna vrednost, ki jo določi tožeča stranka v tožbi. V predlogu je predlagatelj kot vrednost spornega predmeta navedel 21.000,00 EUR, zato bi sodišče moralo upoštevati to vrednost, ki ji nasprotni udeleženci niso ugovarjali do začetka glavne obravnave.

3. Pritožnik nadalje navaja, da sodišče pri določanju meje v točki A, B, C in D ni upoštevalo, da je predlagatelj zakonsko domnevo o urejeni katastrski meji, ki jo je pokazal izvedenec po podatkih IDPOS 6027, izpodbijal z navedbo, da zapisnika ni podpisal in da je njegov podpis na tem zapisniku v arhivu GURS kopiran in ne originalen. Predlagatelj ima pravico izpodbijati zakonsko domnevo v pravdnem postopku, zato bi sodišče moralo postopek nadaljevati v pravdnem postopku. Nepravdno sodišče ni presojalo razlogov izpodbijane zakonske domneve. Ugotovilo je le, da predlagatelj ni uspel dokazati svojih navedb in izpodbiti zakonske domneve dokončno urejene meje v upravnem postopku. Zapisnik o ugotovljeni meji po ZZKat se lahko izpodbija samo na sodišču, ker to ni odločba v upravnem postopku. Ugotovitveni zapisnik je bil v času veljavnosti ZZKat podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Podpis v mejnem ugotovitvenem zapisniku je možno naknadno izpodbijati le pred sodiščem splošne pristojnosti. Predlagatelj je izrazil dvom v dokončno ugotovljeno mejo, zato bi izvedenec geodetske stroke moral tako ugotovljeno mejo preizkusiti v smislu navedb in trditev predlagatelja in preveriti vse podatke GURS, zlasti pa original zapisnika s podpisom predlagatelja. Urejena meja po sedaj veljavnem ZEN je samo meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiškokatastrskih točk, določene s predpisano natančnostjo. Izvedenec bi moral upoštevati, da je sporno, ali je zapisnik po 14. členu ZZKat sploh zakonit oziroma ali ga je po določbah 100. člen ZENDMPE sploh šteti za dokončno mejo. Izvedenec bi moral preveriti pravilnost postopka IDPOS 6027, zato dvom, ki ga je izpostavil predlagatelj, še vedno ni izključen. Ves čas je trdil, da mejniki med parc. št. 435/1 in 5/2 in njegovimi parcelami v postopku v letu 2000 niso bili postavljeni tako, kot je določal IDPOS 219, zato ni podpisal zapisnika z dne 24. 8. 2000. Sodišče tudi ni vodilo postopka v skladu s 135. členom ZNP. Razpisalo je narok na kraju samem z izvedencem geodetske stroke, ki je strankam na naroku predložil skico terenske izmere z dne 6. 12. 2013. Na naroku pa ni bila napravljena skica, kot jo zahteva 135. člen ZNP, ampak v 15 dneh po končanem naroku brez oznake spornega prostora in je sestavni del tega sklepa. Zapisnik o naroku na kraju samem sploh nima skice sodno določene meje, kot jo je sodišče določilo na kraju samem.

4. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem. Tretja nasprotna udeleženka je prerekala navedbe predlagatelja in predlagala zavrnitev pritožbe. Prvi nasprotni udeleženec in druga nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Stvarnopravni zakonik (SPZ) kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Po določbi drugega odstavka 77. člena SPZ se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata (tretji odstavek 77. člena SPZ).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost spornega mejnega prostora ne presega 4.000,00 EUR in da je bila meja na tem delu dokončno urejena v upravnem postopku, zato je mejo uredilo po kriteriju močnejše pravice oziroma odločitev oprlo na domnevo iz drugega odstavka 77. člena SPZ. Trditve predlagatelja, da je prišlo v mejnougotovitvenem postopku do napak in da je njegov podpis na zapisniku z dne 24. 8. 2000 ponarejen, je zavrnilo z argumentacijo, da predlagatelj v tem (sodnem) postopku ne more uspešno uveljavljati domnevnih napak v mejno ugotovitvenem postopku in tudi ne trditi, da zapisnika v upravnem postopku ni podpisal oziroma je njegov podpis ponarejen. Pritožbeno sodišče meni, da je tako stališče napačno.

8. Pojma dokončno urejene meje Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat)(1) ni poznal. Kot nov institut ga je uvedel Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE(2)), ki je v prvem odstavku 100. člena določal, da se meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku po prejšnjih predpisih, štejejo za dokončne, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, ki so določene s predpisano natančnostjo in če iz zapisnikov jasno izhaja, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Sedaj veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) vsebuje (v bistvenem) enako določbo v prvem odstavku 136. člena, le da namesto pojma dokončne meje uporablja pojem urejena meja.

9. Kriterij oziroma domnevo iz drugega odstavka 77. člena SPZ je za ureditev meje mogoče uporabiti le, če (se šteje da) je meja dokončno določena. Domneva je izpodbojna(3). Glede na določbo prvega odstavka 100. člena ZENDMPE je sodišče prve stopnje pravilno najprej ugotavljalo obstoj predpisane natančnosti(4), nato pa zmotno štelo, da predlagatelj v tem postopku ne more uveljavljati, da zapisnika ni podpisal. Pritožba namreč utemeljeno opozarja, da zapisnika o ugotovljeni meji iz drugega odstavka 14. člena ZZKat ni bilo mogoče izpodbijati v upravnem postopku. Ugotovitveni zapisnik, ki je (bil) podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru, ni predstavljal upravnega akta in ga po ustaljeni sodni praksi ni (bilo) mogoče izpodbijati v upravnem postopku(5), ampak le pred sodiščem splošne pristojnosti(6).

10. Navedeno izhaja tudi iz odločbe RS, Ministrstvo za okolje in prostor številka 353-02-62/2005 z dne 13. 12. 2005 (priloga C1)(7), ki je potrdilo sklep prvostopenjskega upravnega organa, ki je predlagateljev predlog za obnovo mejno ugotovitvenega postopka zavrgel. Ker predlagatelj v upravnem postopku ni mogel uveljavljati zatrjevanih napak zapisnika, mu je treba to omogočiti v sodnem postopku, zato bi se moralo sodišče ustrezno opredeliti do predlagateljevih trditev glede (ne)veljavnosti zapisnika. Ureditev meje po domnevi močnejše pravice iz drugega odstavka 77. člena SPZ je mogoča šele ko ni dvoma, da je meja dokončno določena v katastrskem postopku, v konkretnem primeru tedaj, ko je zanesljivo ugotovljeno, da sta izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 100. člena ZENDMPE.

11. Glede pritožbenih navedb o zmotni ugotovitvi vrednosti spornega prostora višje sodišče ugotavlja, da iz zapisnika naroka z dne 7. 4. 2011 (list. št. 50) izhaja, da je pritožnik soglašal, da vrednost ne presega 4.000,00 EUR, zato sodišču ni bilo treba pojasnjevati kriterijev za vrednotenje. Res pa je, da mora biti vrednost spornega prostora navedena v sklepu o ureditvi meje (prim. drugi odstavek 138. člena ZNP), kar bo moralo sodišče upoštevati, ko bo ponovno odločalo v zadevi.

12. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Ki je veljal v relevantnem obdobju in je v 14. členu določal: (1) V mejnem ugotovitvenem postopku se s soglasjem vseh navzočih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele. (2) Po dokončanih opravilih iz prejšnjega odstavka sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki. (3) Ugotovitveni zapisnik sestavljen in podpisan po določbah prejšnjega odstavka, je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi.

Op. št. (2): Ki je nasledil Zakon o zemljiškem katastru.

Op. št. (3): Glej npr. VSL I Cp 3424/2014. Op. št. (4): Izvedenec je ugotovil, da podatki omogočajo vzpostavitev najverjetnejše katastrske meje z natančnostjo do +/- 0,12m.

Op. št. (5): Prim. npr. odločbi VSRS I Up 370/1999 in I Up 431/2002 ter sodbe Upravnega sodišča RS U 654/2002, U 2143/2003, I U 2022/2009 in druge.

Op. št. (6): Prim. VSL I Cp 995/2001, VSL I Cp 907/2005. Op. št. (7): Iz obrazložitve izhaja, da je obnovo postopka mogoče vložiti le, če je bila izdana odločba (260. člen ZUP) in da ima zapisnik naravo poravnave, zoper katero po 137. členu ZUP obnova ni dovoljena.