Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Nevrnjenih posojil, ki jih je družba izplačala svojemu družbeniku, ni mogoče avtomatično obdavčiti kot prikritega izplačila dobička (zgolj) iz razloga, ker je družba prenehala po skrajšanem postopku in je torej prišlo do združitve upnika in dolžnika. O odpustu obveznosti namreč v takem primeru praviloma ni mogoče govoriti.
I.Tožbi se ugodi in se odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-9525/2022‑12 (04-510-07) z dne 11. 1. 2023 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 385,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.V zadevi je sporna zakonitost odmere dohodnine od dividend, naložene tožnice kot pravni naslednici družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku brez likvidacije.
2.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski davčni organ tožnici kot pravni naslednici družbe A., d. o., odmeril navedeno dav0no obveznost od dav0ne osnove 26.061,01 EUR po stopnji 27,5% v znesku 7.166,77 EUR in pripadajo0e obresti v znesku 637,74 EUR (I. to0dka izreka). V II. to0dki izreka je dolo0den rok pla0dila in pouk o obra0cunu zamudnih obresti ter za0detku postopka dav0ne izvr6bbe v primeru nepla0dila, v III. to0dki je odlo0deno o stro61kih postopka, v IV. to0dki pa o nesuspenzivnosti prito7ebe.
3.Odlo0ditev dav0nega organa temelji na ugotovitvi, da je dru7eba A. d.o.o., ki je 29. 9. 2021 prenehala po skraj61anem postopku, to7nici kot edini dru7benici pred prenehanjem dala ve0d posojil, ki jih to7nica do dneva izbrisa ni v celoti vrnila. Dejanje prostovoljnega izbrisa je imelo za posledico prenehanje pravne osebe kot upnice oziroma njeno zlitje s to7nico kot dru7benico in hkrati povezano osebo. Ker v takih okoli61inah ni subjekta, ki bi zahteval popla0dilo dolga, to pomeni, da se je dru7eba z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila (319. 0dlen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Odpust dolga pa se po 7. to0dki prvega odstavka 74. 0dlena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) 61teje za prikrito izpla0dilo dobi0dka. To pa se v skladu s 1.to0dko 0detrtega odstavka 90. 0dlena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) obravnava kot dividenda, ki po 2. to0dki prvega odstavka 80. 0dlena istega zakona predstavlja dohodek iz kapitala, od katerega je treba pla0dati dohodnino.
4.Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ je prito7eno zavrnilo in pritrdilo odlo0ditvi in razlogom prvostopenjskega dav0nega organa. Dodatno je obrazlo7eilo, da dru7eba A., d. o. o., izrecne izjave o odpustu dolga res ni dala, vendar pa je glede na drugi odstavek 5.0dlena Zakona o dav0nem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v dav0nih zadevah treba enakovredno obravnavati tudi druga ravnanja dav0nih zavezancev, ki imajo enake u0dinke kot odpust dolga.
5.To7nica v to7bi uvodoma pojasnjuje, zakaj prejetih posojil ni vrnila v celoti (zdravstvene te7eave, 0demur je sledila upokojitev). Nadalje zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da terjatve dru7be do nje niso prenehale na podlagi odpusta dolga, saj odpust dolga nikoli ne more biti izvr61en s konkludentnim ravnanjem ali opustitvijo, ampak so prenehale na podlagi 328.0dlena OZ z zdru7eitvijo (konfuzijo). Ne dr7i, da pri prenehanju dru7be po skraj61anem postopku upnika oziroma subjekta, ki bi izterjal morebitne odprte terjatve do dol7nikov dru7be, ni ve0. Prav tako noben zakon ne predpisuje obveznega zapiranja terjatev dru7be do katerihkoli oseb pred prenehanjem dru7be po skraj61anem postopku. Dav0ni organ je tudi zanemaril dejstvo, da je to7nica na dru7bo ob njeni ustanovitvi leta 2017 prenesla podjetni61ki kapital v vi61ini 500.177,24EUR. Zaradi tega so na ban0dnem ra0dunu dru7be ostala dolo0dena denarna sredstva, sicer v bistveno manj61em znesku, vendar nikakor ni mogo0de 61teti, da je to7nica s posojili 0drpala dobi0dek dru7be. Iz letnih poro0dil dru7be za posamezna poslovna leta namre0d izhaja, da dru7eba v nobenem letu ni izkazovala dobi0dka. Prav tako se to7nica s tem, ko se je kot edina dru7benica odlo0dila za prenehanje dru7be po skraj61anem postopku, posojil pa pred tem ni v celoti vrnila, ni izognila nobeni dav0ni obveznosti. Sodi610du predlaga, naj izpodbijano odlo0dbo odpravi, to7enki pa nalo7i vra0dilo stro61kov postopka skupaj z zamudnimi obrestmi.
6.To7enka v odgovoru na to7bo prereka to7bene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazlo7eitev upravnih odlo0db. Sodi610du predlaga, naj to7bo zavrne.
Dokazni sklep
7.Sodi610de je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki jih je to7nica prilo7eila k to7bi in naslednje listine iz upravnega spisa, vpogled v katere je predlagala to7nica: posojilne pogodbe z dne 3.01. 2018, 1.03. 2018, 6.02. 2020, 10.08. 2020, 10.02. 2021, 23.08. 2021 in 13.09. 2021, kontni kartici 182100 in 27600 (na slednji so razvidna posojila to7nice dru7bi), notarski zapis pogodbe o prevzemu novega vlo7eka z dne 18.0c. 2017, sklep za knjigo sklepov z dne 18.0c. 2017 in sklep o statusnem preoblikovanju samostojne podjetnice v dru7bo z omejeno odgovornostjo. Po uradni dol7ebnosti (drugi odstavek 20. 0dlena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) je vpogledalo tudi v izpis iz sodnega registra za dru7bo A., d.o.o. (C1, enako A3). Dokazni predlog za svoje zasli61anje je to7nica na naroku umaknila.
K I. to0dki izreka
To7ba je utemeljena.
Sodi610de ugotavlja, da med strankama niso sporne naslednje dejanske okoli610dine. To7nica je pravna naslednica dru7be B., d.o.o., izbrisane po skraj61anem postopku, in v skladu 425. 0dlen Zakona o gospodarskih dru7bah (v nadaljevanju ZGD-1) odgovarja za morebitne neporavnane obveznosti izbrisane dru7be. Navedena dru7ba je bila ustanovljena v letu 2017, to7nica pa je bila njena edina dru7benica in je v njej opravljala tudi funkcijo zakonite zastopnice. Dru7ba je prenehala 29.09. 2021, ko je bil na podlagi sklepa o prenehanju Okro7nega sodi610da v Ljubljani opravljen izbris dru7be iz sodnega registra po skraj61anem postopku.
V zadevi prav tako ni sporno, da je dru7ba to7nici v letih 2020 in 2021 posodila razli0dne zneske. To7nica je v postopku nadzora med drugim predlo7ila naslednje posojilne pogodbe: posojilno pogodbo z dne 6. 2. 2020 za znesek 12.000 EUR, posojilno pogodbo z dne 10. 8. 2020 za znesek 12.500 EUR, posojilno pogodbo z dne 10. 2. 2021 za znesek 2.000 EUR, posojilno pogodbo z dne 23. 8. 2021 z znesek 2.000 EUR in posojilno pogodbo z dne 13. 9. 2021 za znesek 6.000 EUR. Del posojil je to7nica pred prenehanjem dru7be vrnila, znesek 16.438,99 EUR (pobot z obveznostmi dru7be do to7nice), preostalega dolga pa ne. Nevrnjeni znesek posojil je na dan pred izbrisom dru7be (28. 9. 2021) zna61al 26.061,01 EUR. Ta znesek je dav0ni organ upo61teval kot dav0no osnovo za obra0cun dohodnine od dividend.
Po izdaji izpodbijane odlo0dbe in po vlo7eiti to7be je pri61lo do spremembe sodne prakse glede obdav0ditve prikritega izpla0dila dobi0dka v primeru odpusta dolga. Vrhovno sodi610de je presodilo, da prostovoljni izbris dru7be sam po sebi ne implicira odpusta dolga. Odpust dolga tudi v dav0nih zadevah ob upo61tevanju zna0dilnosti tega instituta, kot jih opredeljuje OZ, nastopi na podlagi izrecne izjave upnika, da dol7niku odpusti dolg oziroma 0de obstojijo okoli610dine, iz katerih se da zanesljivo sklepati, da taka volja nastopi, dol7nik pa se s tem strinja. Nadalje je Vrhovno sodi610de presodilo, da dejstvo izbrisa dru7be po skraj61anem postopku brez likvidacije ni mogo0de 61teti kot konkludenten odpust dolga dru7be dru7beniku. S prostovoljnim izbrisom se namre0d dru7beno premo7eenje prenese na (nekdanje) dru7benike kot izpla0dilo lastni61kega dele7a. 0ce premo7eenje izbrisane dru7be vklju0duje tudi terjatve do njenih dru7benikov, te nato prenehajo s konfuzijo (prvi odstavek 328. 0dlena OZ), saj pride do zdru7eitve upnika in dol7nika v isti osebi. Prav slednje pa glede na0dina prenehanja terjatve dru7be do nje kot dru7benice trdi tudi to7nica in ji zato sodi610de v tem delu v celoti pritrjuje.
V obravnavani zadevi (in v tem delu je zadeva primerljiva z dejanskim stanjem, kot izhaja iz citirane sodbe Vrhovnega sodi610da) ni sporno, da dru7ba kot upnica ni dala izrecne izjave o odpustu dolga to7nici kot dru7benici. Na tak61no voljo pa tudi ni mogo0de sklepati iz drugih okoli610din, razvidnih iz izpodbijane odlo0dbe. Izbrisana dru7ba je namre0d terjatev do to7nice vklju0dila v zaklju0dno bilanco na dan pred izbrisom dru7be, kar po presoji sodi610da ka7e na odsotnost volje po odpustu dolga.
To pomeni, da nevrnjenih posojil, ki jih je dru7ba izpla0dala svojemu dru7beniku, ni mogo0de avtomati0dno obdav0diti kot prikritega izpla0dila dobi0dka (zgolj) iz razloga, ker je dru7ba prenehala po skraj61anem postopku in je torej pri61lo do zdru7eitve upnika in dol7nika. O odpustu obveznosti namre0d v takem primeru praviloma ni mogo0de govoriti. Izjema, ki jo predvideva sodna praksa, velja za primer, 0de je prostovoljni izbris dru7be po skraj61anem postopku del umetne sheme, katere namen je izogibanje pla0dilu dohodnine od dividend. V takem primeru lahko dav0ni organ na podlagi 0detrtega odstavka 74.0dlena Zakona o dav0nem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) davek odmeri na druga0dni pravni podlagi od tiste, ki neposredno izhaja iz sklenjenih pravnih poslov, torej iz sklenjenih posojilnih pogodb. Zneske posojil pa bi bilo mog0d obdav0diti kot dividende tudi na podlagi tretjega odstavka 74. 0dlena ZDavP-2, 0de bi dav0ni organ ugotovil, da si je to7nica preko posojil izpla0devala natekle dobi0dke.
Glede na navedeno je utemeljen to7beni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Dav0ni organ zaradi zmotne razlage materialnega prava dejstev, ki bi utemeljevali obstoj dav0ne zlorabe na to7ni0dini strani ni ugotavljal. Za obstoj zlorabe na dav0nem podro0dju bi bilo tako treba tudi ugotoviti, kateri dav0ni obveznosti se je to7nica s prenehanjem dru7be izognila. Zgolj splo61na trditev to7enke, da se je 7elela izogniti morebitnim kasnej61im dav0nim obveznostim ob prenosu premo7enja dru7be, za obdav0citev na navedeni pravni podlagi ne zadostuje. To7nica namre0d trdi, da 0de bi pred izbrisom dru7bi vrnila posojila, bi po izbrisu ta sredstva pre61la nanjo v denarju (kar dr7i), dav0na obveznost pa zanjo ne bi nastala, ker bi bila vrednost premo7enja ob prenehanju dru7be 61e vedno bistveno manj61a od vpla0danega kapitala. Prav tako v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi si to7nica preko posojil izpla0devala dobi0dke oziroma da bi bile posojilne pogodbe navidezne.
Ob povedanem je sodi610de na podlagi 4. to0dke prvega odstavka 64. 0dlena ZUS-1 izpodbijano odlo0dbo odpravilo in zadevo vrnilo dav0nemu organu v ponovno odlo0danje. V ponovljenem postopku dav0ni organ davek lahko odmeri le, 0de ugotovi dodatne okoli610dine, ki utemeljujejo odmero na podlagi 74. 0dlena ZDavP-2.
K II. to0dki izreka
Glede na uspeh s to7bo je to7nica upravi0dena do povra0dila stro61kov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stro61kov to7nika v upravnem sporu v zvezi s tretjim odstavkom 25. 0dlena ZUS-1. Ker je bilo v zadevi odlo0deno na glavni obravnavi, to7nico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji na podlage 0detrtega odstavka 3. 0dela Pravilnika priznajo stro61ki v vi61ini 385,00 EUR. Tako odmerjene stro61ke je to7enka dol7na povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Pla0dana sodna taksa za postopek bo to7nici vrnjena po uradni dol7ebnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).