Jedro

Sodišče zavrže prijavo upnikove terjatve, če ta zamudi rok za prijavo. Pogojne terjatve, ki oživijo po zaključku pravdnega postopka, je treba prijaviti do zaključitve naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo prijavo terjatve upnice C. z dne 16.8.1994 za znesek 18,878.279,00 SIT s pripadki.

Zoper navedeni sklep je upnica vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 353. čl. ZPP. Med drugim navaja, da je bil zoper dolžnico uveden stečajni postopek dne 18.10.1990 in je stečajni upravitelj s soglasjem stečajnega sodnika dne 12.3.1991 vložil tožbo zoper upnico zaradi izpodbijanja cesijske pogodbe, sklenjene dne 23.5.1990. Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku s sodbo z dne 21.5.1992, nato pa je še izdalo popravni sklep in na podlagi popravljene sodbe je upnica dne 12.8.1994 in dne 16.8.1994 plačala v stečajno maso dolžnice znesek 19,578.539,20 SIT in istočasno dne 16.8.1994 prijavila svojo terjatev. Upnica trdi, da zakon ne določa usode terjatev, ki so oživele po zaključitvi naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve stečajne mase, zato se glede na načelo pravičnosti ne mora obravnavati na škodo upnikov in enako kot vse ostale, tudi ne kot pogojne terjatve z odložnim pogojem, ki so imele to naravo v trenutku uvedbe stečajnega postopka in za katere zakon predvideva, da mora odložni pogoj nastopiti do glavne razdelitve. Sodišče je bilo tudi obveščeno z dopisom stečajnega upravitelja dne 22.4.1991 o teh terjatvah. Sodišče bi moralo priznati upnici terjatev in ji pri poznejši razdelitvi izplačati njen sorazmerni del. Pritožba ni utemeljena.

Stečajni senat zavrže prijave terjatev, ki jih dobi sodišče, ki opravlja stečajni postopek, po zaključitvi naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve (1. odst. 126. čl. ZPPSL, Ur.l. SFRJ št. 84/89). Za zavarovanje izplačila prerekanih terjatev se izloči iz razdelitvene mase sorazmerni del sredstev za upnike, ki so za uveljavitev svoje terjatve pravočasno začeli poseben postopek in o tem obvestili stečajni senat (1. odst. 39. čl. istega zakona). Sicer pa prijavljene terjatve upnikov preizkuša stečajni senat na naroku za preizkus terjatev. Upniku s terjatvijo, ki je povezana z odložnim pogojem, se zagotovijo ustrezna sredstva iz stečajne mase. Če odložni pogoj ne nastopi do končne razdelitve stečajne mase, taka terjatev ugasne, zagotovljena sredstva pa se razporedijo med druge upnike (1. in 2. odst. 104. čl. zakona). Glede na navedena zakonita določila ter glede na dejstva, ki so v postopku nesporna, da je upnica vložila prijavo terjatve po zaključku naroka za obravnavo osnutka glavne razdelitve, ki je bil dne 6.5.1993 in sicer je prijavo opravila 16.8.1994, je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna materialnopravna odločitev prvostopnega sodišča, ko je prijavo terjatve upnice z dne 16.8.1994 zavrglo. O uporabi načela pravičnosti ni mogoče govoriti ob tako nedvoumnih določilih ZPPSL. Glede takšne terjatve, kot je upničina, pa ni dvoma, da gre za terjatev, ki je oživela po zaključku pravdnega postopka. Upnica bi morala svojo terjatev (pogojno) prijaviti takoj, ko je proti njej bila vložena tožba in jo je po navedenih določilih ZPPSL imela možnost prijaviti do zaključitve naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi upnica le s pravočasno prijavo terjatve dosegla vsaj rezervacijo sredstev v stečajni masi. Pri tem je potrebno poudariti, da upniki postopek za poplačilo svojih terjatev sprožijo s prijavo, ne pa z obvestilom, tako da tudi v tej smeri pritožba ni utemeljena. Ker je upnica tako zamudila rok za prijavo terjatve, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je njeno prijavo zavrglo.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 380. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL.

Pritožnica je dolžna tudi sama nositi stroške pritožbenega postopka, ker stroški v stečajnem postopku v zvezi s prijavo terjatve ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka in jih mora nositi upnica sama.