Jedro

Predlagatelj kot oče mladoletnih otrok bi se moral in mogel zavedati svojih starševskih dolžnosti, še posebej glede na to, da je zdrav in delovno sposoben ter narediti vse kar je potrebno v korist otrok.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo sami, vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja na zvišanje preživnine za mld. A. A. in B. B., ki je bila nazadnje določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu N 21/2009 dne 27. 3. 2009 in znaša po zadnji uskladitvi preživnin z gibanjem življenjskih stroškov 175,04 EUR za vsako mladoletno hčero, od dneva vložitve predloga na znesek 120,00 EUR mesečno za vsako, ki jo je dolžan plačevati predlagatelj do vsakega 18. dne v mesecu (točka I izreka izpodbijanega sklepa), nadalje pa delno ugodilo nasprotnemu predlogu nasprotnih udeleženk, da se jima preživnina zviša, in sicer za A. A. od 7. 10. 2021 na 230,00 EUR, za mld. B. B. pa od 7. 10. 2021 na 235,00 EUR (točka II izreka) in jo je dolžan oče (nasprotni udeleženec po nasprotnem predlogu) plačevati do 18. dne v mesecu za tekoči mesec do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS (točka III izreka), v presežku nad zahtevanim zneskom 230,00 EUR preživnine za mld. A. A. in nad zahtevanim zneskom 235,00 EUR za mld. B. B., je predlog zavrnilo (točka IV izreka), nazadnje pa odločilo še, da je predlagatelj (po predlogu) dolžan nasprotnima udeleženkama (po predlogu) povrniti 243,51 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu predlagatelj po predlogu in nasprotni udeleženec po nasprotnem predlogu (v nadaljevanju predlagatelj), in sicer zoper zavrnilni del njegovega predloga ter ugodilni del predloga nasprotnih udeleženk iz razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo njegove materialne zmožnosti, saj je v primerjavi z letom 2009 njegov prihodek nominalno nižji za več kot 50% ter je upoštevajoč inflacijo in realni padec njegova pridobitna zmožnost zmanjšana vsaj za 75% glede na leto 2009 (padec pridobitne sposobnosti je objektivno pogojen z ukrepi zaradi preprečevanja širjenja COVID-19, zaradi česar je bil prisiljen zaprositi za temeljni dohodek, ki je njegove povprečne mesečne dohodke vsaj malo dvignil), o čemer sodišča nima nobenih razlogov. Nadalje izpostavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ker so razlogi sodišča o njegovi potencialni pridobitni zmožnosti povsem pavšalni ob zaključku, da opravlja dejavnost, ki je v času razcveta gradbeništva in povečane prodaje nepremičnin, zelo iskana in si lahko zagotovi dodatni zaslužek. Ti razlogi so zato popolnoma nejasni. Ne drži, da gre za razcvet gradbeništva, tega sodišče ni preverjalo z nobenim izvedencem, tudi ni ugotovilo, da je draginja v gradbeništvu posledica pomanjkanja materialov zaradi pretrganja dobavnih verig, ki jih je povzročil COVID-19. Nadalje izpostavlja, da je sodišče neutemeljeno priznalo potne stroške za prevoze na zdravstvene preglede za obe nasprotni udeleženki, ki iz zdravstvene dokumentacije niso razvidni, sicer pa se potni stroški povrnejo na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja pri ZZZS, kar bi morali nasprotni udeleženki vedeti in to zahtevati. Sodišče je tako iz tega naslova neutemeljeno priznalo stroške za mld. A. A. 10,00 EUR mesečno ter mld. B. B. v višini 45,00 EUR mesečno. Izpostavlja še, da v spisu ni dokazil za zdravila, ki jih je sodišče kot strošek priznalo nasprotnima udeleženkama, če pa že obstajajo potrebe po njih, se le-ta plačujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ne morejo predstavljati takšnega stroška, kot ga je sodišče ugotovilo. Nerazumljivo je tudi, da je združilo stroške za zdravila in potne stroške v eno postavko, poleg tega pa nasprotni udeleženki nista predložili nobenih računov, s katerimi bi bilo izkazano, da sta katerokoli od zatrjevanih terapij ali zdravil morali plačati sami. Priglaša stroške.

3. Zoper ta sklep vlagata pravočasno pritožbo po svoji pooblaščenki nasprotni udeleženki po predlogu in predlagateljici po nasprotnem predlogu (v nadaljevanju nasprotni udeleženki), in sicer ga izpodbijata v zavrnilnem delu v točki IV izreka v zvezi s točko II izreka, posledično pa odločitev o stroških postopka v točki V izreka, iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je prihodek zakonite zastopnice napačno ugotovilo, saj ne znaša 2.000,00 EUR mesečno, temveč znaša osnovna plača 1.790,14 EUR, vse ostalo pa predstavlja nadure in nočno delo, ki ga opravlja, da lahko deklici preživlja, kar je tudi pojasnila na naroku 10. 5. 2022, česar sodišče ni upoštevalo. Od izplačane plače pa je potrebno odšteti tudi strošek malice in prevoza na delo, saj je zaposlena v R Avstriji, kjer zaposleni stroške prevoza na delo in malice krijejo sami, kar je razvidno tudi iz priloženih plačilnih list. Ob odštetju teh zneskov pa ji ostane med 1.200,00 do 1.300,00 EUR, ob upoštevanju dejstva, da so se cene goriva močno povišale. Razlogi v sklepu (točka 15) in samimi listinami, so v razhajanju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Glede na navedeno se zmožnosti preživljanja zakonite zastopnice niso zvišale, sploh pa ne do mere, da bi opravičevala razmerje odgovornosti 65:35% (točka 27). Enako velja za točko 21 obrazložitve, ko sodišče izhaja iz stališča, da je bila zakonita zastopnica v letu 2009 brezposelna, kar ne drži, saj je delala na črno in domov prinašala prihodek cca 1.500,00 EUR. Prav tako bi moralo sodišče upoštevati regres in božičnico tudi pri predlagatelju, ko hkrati pri zakoniti zastopnici ni upoštevalo okoliščine, da je le-ta zavezanka za plačilo dohodnine v Sloveniji, kjer mora poravnati razliko, pri predlagatelju pa bi bilo potrebno razumno in življenjsko realno presojati okoliščino, da je samostojni podjetnik, pri katerem je višina prihodka vezana na plačilo davkov in prispevkov, ki so običajno nižji, kar ne odraža dejanskega stanja prihodkov, ki jih predlagatelj ima. Če bi imel dejansko tako nizke prihodke, kot jih prikazuje, bi težko odplačeval vse mesečne obveznosti kot npr. leasing za osebno vozilo, stroške vezane na nepremičnino v kateri živi …, navedene okoliščine bi se lahko razčistile z angažiranjem detektiva, kot sta predlagali nasprotni udeleženki v šesti pripravljalni vlogi, čemur sodišče ni sledilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, saj posledično sklepa ni moč preizkusiti. Predlagatelj je ponovno prenehal z rednim plačevanjem preživninske obveznosti, v mesecu novembru 2022 je ni poravnal, zato bo spet potrebna izvršba. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj pri bremenu preživljanja, ki ga mora nositi predlagatelj (točka 27), ni upoštevalo okoliščine, da z deklicama nima stikov ter bi zato breme preživninske obveznosti moralo biti v obratnem sorazmerju, torej 35% na strani zakonite zastopnice in 65% na strani predlagatelja. Zmotna pa je tudi odločitev o stroških postopka glede na uspeh, uspeh mld. A. A. je 69,32%, B. B. pa 67,37%, skupno sta torej v postopku za zvišanje preživnine uspeli z 68,34%, glede znižanja preživnine pa v 100%, kar pomeni, da je njun uspeh v združenih postopkih 84,17% in ne 59,04%. Priglašata stroške.

4. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotnih udeleženk v celoti prereka njune pritožbene trditve kot neutemeljene ter predlaga zavrnitev njune pritožbe. Priglaša stroške.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V zadevi je sodišče uporabilo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ter določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), na podlagi 42. člena ZNP-1 pa še ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločilo, da se preživnina, nazadnje določena s sodno poravnavo in uskladitvijo z gibanjem življenjskih stroškov 175,04 EUR za vsako nasprotno udeleženko1, zviša na 230,00 oziroma 235,00 EUR mesečno (za 55,96 EUR oziroma 59,96 EUR).

8. Pritožbeno sporne v obeh pritožbah, tako v pritožbi predlagatelja kot nasprotnih udeleženk, so po sodišču prve stopnje ugotovljene materialne in pridobitne zmožnosti očeta in matere otrok, poleg tega pa predlagatelj osporava tudi potrebe otrok glede po sodišču priznanih postavk za prevoze na zdravstvene preglede otrok, nasprotni udeleženki pa grajata še odločitev o stroških postopka.

9. Že določena preživnina se lahko zniža (kot v postopku zahteva predlagatelj) oziroma zviša (kot sta v postopku zahtevali nasprotni udeleženki) le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno odločitev. Če spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnostih zavezanca sodišče ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine in to ne glede na to, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. Če pa sodišče ugotovi obstoj spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena (189. člen DZ), sodišče spremeni višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, z izvršilnim naslovom že določeno preživnino pa bodisi zniža ali zviša (197. člen DZ).

Glede vprašanja spremenjenih okoliščin:

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prišlo do spremenjenih okoliščin tako glede materialnih in pridobitnih zmožnosti na strani očeta kot tudi na strani matere nasprotnih udeleženk, hkrati pa so se od zadnje določitve preživnine spremenile tudi potrebe nasprotnih udeleženk.

11. Spremenjene okoliščine v smislu nekoliko slabših finančnih zmožnosti je sodišče ugotovilo na strani predlagatelja, nekoliko večjih pa na strani zakonite zastopnice nasprotnih udeleženk, ko je hkrati ugotovilo še, da so potrebe nasprotnih udeleženk v primerjavi z nazadnje določeno preživnino bistveno večje. Tako so bile za vsako nasprotno udeleženko ob zadnji določitvi preživnine (takrat sta bili stari 2 leti) njune potrebe ocenjene na 300,00 EUR mesečno za vsako od njiju, sedaj (v času odločanja na prvi stopnji sta bili stari 15 let) pa je sodišče ocenilo, da njune potrebe znašajo 666,66 EUR za mld. A. A. in 681,66 EUR za mld. B. B..

12. Predpostavke za spremembo višine preživnine so bile tako glede na ugotovljen obstoj spremenjenih okoliščin izpolnjene.

Glede potreb otrok (nasprotnih udeleženk):

13. Zoper po sodišču prve stopnje ugotovljene potrebe nasprotnih udeleženk se pritožuje predlagatelj. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je med potrebe nasprotnih udeleženk priznalo potne stroške za prevoze na zdravstvene preglede in stroške za zdravila, čeprav se ti stroški povrnejo na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, zanje pa tudi niso predložena dokazila, pri čemer je nerazumljivo, da je sodišče prve stopnje združilo stroške za zdravila in potne stroške v eno postavko.

14. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta nasprotni udeleženki na enak ugovorni razlog glede potnih stroškov in zdravil, ki ga je podal predlagatelj v postopku na prvi stopnji odgovorili v pripravljalni vlogi dne 28. 4. 2022 (list. št. 60 spisa). Pojasnili sta, da vloge za povrnitev potnih stroškov nista podali iz razloga, ker do povrnitve ne bi bili upravičeni. Razdalja od doma do Ljubljane znaša 119 km, torej 238 km v obe smeri, pomnoženo z 0,134 EUR za km, znašajo stroški prevoza z avtom 31,89 EUR. Od tega zneska pa bi bilo potrebno odšteti znesek 32,23 EUR, ki predstavlja odbitek v višini 3%, kar pomeni, da je odbitek višji od priznane kilometrine in torej nasprotni udeleženki na povrnitev stroškov ne bi bili upravičeni (dokazna listina B30 in B31 spisa).

15. Predlagatelj se o navedbah nasprotnih udeleženk ni izjasnil, niti jih ni grajal vse do zaključka postopka na prvi stopnji. Predlagatelj, ki sedaj v pritožbi ponovno izpostavlja, da nasprotni udeleženki nista upravičeni do potnih stroškov, ki naj bi se jima povrnili na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, s tovrstno pritožbeno grajo ne more uspeti. Ker sta nasprotni udeleženki na njegove ugovorne trditve v zvezi s temi potnimi stroški obrazloženo odgovorili in za svoje trditve predložili tudi dokaze, ki jim predlagatelj ni nasprotoval oziroma jim ni ugovarjal, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo to postavko med potrebami nasprotnih udeleženk.

16. Pri tem sodišče druge stopnje dodaja, da je res, da imata nasprotni udeleženki v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pravico do zdravstvenih storitev. Le te zajemajo pod določenimi pogoji po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) pravico do povračila potnih stroškov (1., 2. in 3. točka 23. člena) v primerih kadar mora zaradi diagnostike ali zdravljenja zavarovana oseba potovati k izvajalcu v drug kraj, ki zajema, kadar gre za prevoze z osebnim avtomobilom, vrednost 10% cene litra euro super bencina na km v posameznem koledarskem mesecu, ta znesek pa je zmanjšan za 3% minimalne plače, veljavne v istem mesecu. Navedeno dejstvo sta nasprotni udeleženki prikazali na svojem primeru, ki sta ga obrazložili (in je naveden v točki 14 obrazložitve tega sklepa), ki mu predlagatelj ni oporekal, temelji pa na že citirani materialno pravni podlagi ZZVZZ. Pritožba iz tega naslova zato ni utemeljena.

17. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje priznalo za prevoze na zdravstvene preglede in zdravila mld. A. A. 10,00 EUR, mld. B. B. pa 45,00 EUR, pri čemer znesek zajema tako stroške prevozov na zdravljenje kot tudi stroške v zvezi z ostalimi pripomočki (kot npr. mld. B. B. nosi očala), je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imata obe nasprotni udeleženki zdravstvene težave, ki so povezane z določenimi dodatnimi stroški ter so njune zdravstvene težave tudi diagnosticirane in podkrepljene z listinskimi dokazili (glej točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa ter dokazne listine B7 - B11), tem ugotovitvam pritožba obrazloženo ne nasprotuje.

Glede vprašanja materialnih in pridobitnih zmožnosti staršev nasprotnih udeleženk:

18. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so materialne in pridobitne zmožnosti predlagatelja, ki je samostojni podjetnik znašale v letu 2021 796,04 EUR. Iz izkaza poslovnega izida za leti 2020 in 2021 res izhaja, da je prejemal nekoliko nižje dohodke kot ob prvotni določitvi preživnine, vendar je pri tem glede na dejavnost, ki jo opravlja (gradbeništvo), ob dejstvu, da je sam izpovedal, da je dela zmožen, hkrati pa tudi, da je na hiši, ki jo je kupila partnerka sam zamenjal streho in naredil fasado, pravilno ugotovilo, da je njegove zmožnosti potrebno presojati široko in upoštevati njegovo splošno pridobitno sposobnost (tako glede na strokovno usposobljenost in možnost zaposlitve) in ne le dejansko izkazani dohodek, s čimer se strinja tudi sodišče druge stopnje. Nenazadnje mora, kot je to določilo sodišče prve stopnje, plačevati preživnino kot preživninski zavezanec svojim otrokoma v višini, ki znaša 35% njunih potreb2, medtem ko mora mati razliko v denarju plačevati sama (65%), ko ji pri tem ostane tudi celotna skrb za varstvo in vzgojo, saj predlagatelj z otrokoma nima stikov3. Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da bo predlagatelj, kljub izkazanim nekoliko nižjim dohodkom, glede na svoje pridobitne zmožnosti, preživnino za oba otroka zmogel plačevati (glej razloge o tem v točkah 22, 25 ter 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je bila njegova dosedanja preživninska obveznost v razmerju do matere nasprotnih udeleženk 50% : 50%, zdaj pa je njegova obveznost procentualno nižja, zneskovno v denarju pa sicer nekoliko višja zaradi ugotovljenih bistveno višjih potreb mladoletnih otrok, ki sta bili v času zadnje določitve preživnine stari 2 leti, sedaj pa sta stari 15 let. 19. S tem je bilo odgovorjeno tudi na pritožbene graje nasprotnih udeleženk glede pridobitnih in materialnih zmožnostih predlagatelja.

20. Pritožbena graja nasprotnih udeleženk glede višine po sodišču prve stopnje ugotovljenih prihodkov njune matere - zakonite zastopnice, ni utemeljena. Nasprotni udeleženki se sklicujeta na dejstvo, da bi moralo sodišče prve stopnje odšteti od njenih prihodkov stroške malice in prevoza na delo, ker dela v Avstriji, hkrati pa tudi upoštevati, koliko znaša njena osnovna plača (1.790,14 EUR), in da preostali znesek predstavlja nadure in nočno delo, ki ga opravlja, da lahko preživlja nasprotni udeleženki. Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine pravilno upoštevalo mesečne prihodke zakonite zastopnice, ki se nanašajo na dodatno delo in v zvezi s tem dodatni zaslužek. Na ta način je enako obravnavalo oba starša, saj je tudi pri določanju višine preživnine predlagatelju upoštevalo njegove siceršnje pridobitne zmožnosti in ne le navzven prikazane dohodke. Predlagatelju je naložilo plačilo preživninskih obveznosti kljub nizko izkazanemu dohodku. Upoštevalo je njegove pridobitne zmožnosti in dejstvo, da je gradbenik. Ker, kot je sam povedal, zna opraviti gradbena dela kot so menjava strehe, obnova fasade ..., bi po mnenju sodišča druge stopnje lahko pridobil dodatna finančna sredstva, če bi tovrstne svoje sposobnosti unovčil tudi v zameno za plačilo (glej točko 18 tega sklepa). Predlagatelj kot oče mladoletnih otrok bi se moral in mogel zavedati svojih starševskih dolžnosti, še posebej glede na to, da je zdrav in delovno sposoben ter narediti vse kar je potrebno v korist otrok. Starši morajo za svoje otroke sicer skrbeti v enakem razmerju, kar pomeni, da imajo enako odgovornost za varstvo in vzgojo ter njihov razvoj, pri čemer so koristi otroka njihova poglavitna skrb, v tej smeri pa tudi obveznost, da svoje otroke preživljajo (135. - 137. člen DZ).

21. Sodišče druge stopnje ob vsem povedanem poudarja, da je predlagatelj dolžan vsak mesec plačevati preživnino mld. hčerama, saj sami nista pridobitno sposobni. Ugotoviti namreč je, da predlagatelj do sedaj določene preživnine ni redno plačeval (kar je predlagatelj v postopku priznal), potrebni so bili celo postopki prisilne izvršitve njegovih obveznosti, nasprotni udeleženki pa sta posledično prejemali nadomestilo preživnine v določenem znesku od jamstvenega in preživninskega sklada.4

22. Upoštevaje vse navedeno je sodišče druge stopnje odgovorilo na vsa pritožbena izvajanja, ki so odločilnega pomena za zadevo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

23. V posledici navedenega pritožbi predlagatelja in nasprotnih udeleženk nista utemeljeni, sodišče druge stopnje ju je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

24. V zvezi s pritožbeno grajo o napačni odmeri stroškov postopka na prvi stopnji, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Tako je ugotoviti, da predlagatelj s svojim predlogom ni uspel, kar pomeni, da je 100% uspeh na strani nasprotnih udeleženk, hkrati pa sta nasprotni udeleženki s svojim nasprotnim predlogom uspeli z 18,04% (17,97% A. A. in 18,12% B. B.), kar posledično pomeni, da sta uspeli z 59,04% (glej točko 31 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

25. Nasprotni udeleženki napačno navajata, da sta v postopku za zvišanje preživnine uspeli z 68,34%. Upoštevaje dejstvo, da je znašala njuna nazadnje določena in valorizirana preživnina 175,04 EUR za vsako od njiju, je ugotoviti, da je, ob dejstvu, da je mld. A. A. zahtevala zvišanje preživnine na 480,88 EUR (za 305,84 EUR), uspela z zneskom 54,96 EUR (razlika med 175,04 EUR in sedaj določeno preživnino 230,00 EUR), mld. B. B. pa je zahtevala zvišanje na 505,88 EUR (za 330,84 EUR) ter tako uspela z 59,96 EUR, kar pomeni, da znaša njun uspeh 17,97% in 18,12%, povprečje tako 18,08%. Njuna pritožba v smislu graje napačno ugotovljene višine uspeha v postopku, iz navedenih razlogov ni utemeljena.

26. V smislu 101. člena ZNP-1 o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku. Udeleženci v postopku (predlagatelj in nasprotni udeleženki) s svojima pritožbama niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Pred Centrom za socialno delo X. sta predlagatelj (oče) in zakonita zastopnica (mati) nasprotnih udeleženk (hčera) dne 4. 8. 2008 sklenila sporazum o preživnini za mld. hčerki A. A. in B. B., glede katerega je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ugotovilo, da je v skladu s koristjo otrok in izdalo sklep N 21/2009 dne 27. 3. 2009, da se predlagatelj (oče otrok) zavezuje plačevati mesečno preživnino za vsako od otrok v znesku 150,00 EUR, ta znesek pa je bil nazadnje valoriziran z obvestilom CSD na 175,04 EUR mesečno za vsako. 2 Mesečne potrebe mld. B. B. so ocenjene na 681,66 EUR, mld. A. A. pa na 666,66 EUR - glej točko 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Glej točko 27 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Glej točko 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa (potrditvah nasprotnih udeleženk predlagatelj preživnine ni plačeval prostovoljno že od leta 2014, od aprila 2015 pa do januarja 2020 ni nakazal niti enega preživninskega obroka, nasprotni udeleženki pa sta kot nadomestilo prejemali minimalna plačila s strani jamstvenega in preživninskega sklada).