Jedro

Presoja dogovora strank o obrestovanju predčasno plačanih obrokov kupnine.

Izrek

Revizija proti odločitvi o zavrnitvi zahtevkov za plačilo 3.286,75 EUR in 3.563.68 EUR z zamudnimi obrestmi se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te odločbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 532,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni tožnikoma nerazdelno plačati 10.133,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2003 do plačila in 3.286,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2001 do plačila, prvemu tožniku pa znesek 3.563,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2001 do plačila. Odločilo je, da sta tožnika dolžna plačati toženkama odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Zahtevo tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je zavrglo ter odločilo, da toženki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča sta vložila tožnika revizijo iz revizijskih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zaradi bistvenih kršitev določb ZPP iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da okoliščina, da je dopis z dne 25. 5. 2000 predstavljal spremni dopis k Dodatku št. 1, ni razlog za to, da takšen dopis ne bi mogel predstavljati morebitnega kasnejšega tolmačenja nejasnega pogodbenega določila. V zvezi z navedbo prvostopenjskega sodišča, da ni moglo ugotoviti dejanskega datuma plačila zneska 11.026.961,58 EUR, poudarjata, da sta ta znesek plačala 28. 6. 1999, vendar je prišlo nakazilo na račun prve toženke 29. 6. 1999. Zaradi nepoznavanja branja posameznih finančnih listin izpostavljata potrebo po izvedenki finančne stroke. S predlagano izvedenko finančne stroke bi sodišče lahko ugotovilo, kdaj so bili plačani obroki kupnine in kaj dejansko pomeni dopis z dne 25. 5. 2000. Prvostopenjsko sodišče pa se je potem, ko sta tožnika že plačala predujem za izvedenko, odločilo razlagati dopis z dne 25. 5. 2000 brez njene pomoči. Poudarjata, da pogodba vsebuje pojem „predčasno“, dopis pa ta pojem zamenja z „vse že plačane“ dele kupnin bomo obrestovali po 7% letni obrestni meri z devizno klavzulo. Obvestilo kupcem je bilo namenjeno omogočiti kupcem dva ugodnejša pogoja zaradi zamude prodajalca z interesom, da ne bi odstopili od pogodb. Trdita, da je razlaga pritožbenega sodišča nerazumljiva. Kadar določen člen pogodbe ni razumljiv, lahko zahtevamo od nasprotne pogodbene stranke, da ta člen v pisni obliki obrazloži. Ta obrazložitev pa je zavezujoča. Iz dopisa z dne 25. 5. 2000 izhaja resnična pogodbena volja strank v trenutku podpisa Dodatka št. 1. Prva toženka je z dopisom obrazložila namen spremenjene pogodbe, zakaj bi sicer sploh navedla v dopisu, da bo vse že plačane obroke kupnin obrestovala. Če ta zapis ne bi pomenil spremembe obstoječih pogojev, potem tega ne bi zapisala, ampak bi pogodbenim strankam ponudila v podpis samo spremenjene plačilne pogoje, ne pa tudi obrestovanje. Nevzdržna je tudi razlaga prvostopenjskega sodišča, da sta v zadnjem odstavku 6. člena kupoprodajne pogodbe pristala na to, da ne bosta zahtevala stroškov plačila obresti za obdobje od plačila posameznih obrokov do izročitve predmeta pogodbe. V tem odstavku je namreč govora o stroških in ne o obrestih. V zvezi z ugotovitvami, da nista plačala nadaljnjih obrokov kupnine, pojasnjujeta, da sta zvedela, da prva toženka ne razpolaga z gradbenim dovoljenjem.

4. Sodišče je revizijo vročilo toženkama, ki v odgovoru nanjo obrazloženo predlagata delno zavrženje revizije, sicer pa njeno zavrnitev ter priglašata revizijske stroške.

5. Revizija deloma ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

6. Ker je bila sodba prvostopenjskega sodišča v tej zadevi izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08), je treba v tej zadevi glede na drugi odstavek 130. člena navedenega zakona uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku v dotlej veljavnem besedilu.

7. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega sedaj evrsko protivrednost 1.000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP). Tožnika v tej pravdi uveljavljata tri zahtevke - plačilo obresti v višini 10.133,94 EUR zaradi (predčasno) plačanega obroka kupnine, plačilo pogodbene kazni v višini 3.268,75 EUR ter plačilo odškodnine v višini 3.563,68 EUR za škodo, nastalo zaradi zamude pri predaji stanovanja. Ker imajo ti zahtevki različno podlago, je treba dovoljenost revizije proti odločitvam o njih presojati po vrednosti vsakega od njih (drugi odstavek 41. člena ZPP). V konkretni zadevi je treba tudi upoštevati, da sta terjatvi iz naslova pogodbene kazni ter pogodbeno dogovorjenih obresti postranski terjatvi, ki sta že od začetka tega pravdnega postopka vtoževani kot glavni (prim. drugi odstavek 39. člena ZPP). To pomeni, da je revizija proti odločitvam o teh zahtevkih dovoljena, če vrednost vsakega od njih presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Višina zahtevka za plačilo pogodbenih obresti 10.133,94 EUR presega ta prag, zato je revizija proti odločitvi o njem dovoljena. Višini zahtevkov za plačilo 3.268,75 EUR pogodbene kazni ter za plačilo 3.563,68 EUR odškodnine pa revizijskega praga ne presegata, zato revizija proti odločitvi o njuni zavrnitvi ni dovoljena. Na podlagi 377. člena ZPP jo je revizijsko sodišče v tem obsegu zavrglo.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja: da tožnik zahteva plačilo zneska 10.133,94 EUR kot plačilo 7% obresti od toženki dne 28. 6. 1999 delno plačane kupnine v znesku 11.026.961,58 SIT za kupljeno stanovanje, da je bilo v kupoprodajni pogodbi z dne 22. 6. 1999 določeno, da se kupec zaveže kupnino poravnati s plačilom prvega obroka dne 28. 6. 1999 v znesku 11.026.962,58 SIT in nadaljnjimi obroki v višini in zapadlostjo, kot je to določeno v V. razdelku kupoprodajne pogodbe, vsako predčasno plačilo obroka pa se obrestuje po 7% letni realni obrestni meri z valutno klavzulo za čas od dejanskega plačila do roka zapadlosti, da so v Dodatku št. 1 h kupoprodajni pogodbi, ki sta ga tožnika podpisala 30. 3. 2001, določili nove roke zapadlosti in višine posameznih obrokov, pri čemer sta višina in datum zapadlosti prvega obroka tudi po tem dodatku ostala enaka, da je bilo v njem tudi določeno, da ostale določbe kupoprodajne pogodbe z dne 22. 6. 1999 ostanejo nespremenjene v veljavi, da je bil skupaj s 5 izvodi Dodatka št. 1 in prošnjo, da vrneta 3 podpisane izvode, tožnikoma hkrati poslan spremni dopis Obvestilo kupcem stanovanj z dne 25. 5. 2000, v katerem je bilo med drugim navedeno, da bo toženka vse že plačane dele kupnin obrestovala po 7% letni obrestni meri z devizno klavzulo, da tožnika niti enega obroka kupnine nista plačala pred rokom zapadlosti, prvi obrok v znesku 11.026.961,58 SIT pa sta plačala na sam dan zapadlosti.

9. Revizijsko sodišče zavrača revizijske očitke o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. Razlaga dopisa z dne 25. 5. 2000 v povezavi z obravnavano kupoprodajno pogodbo z dodatki ne sodi v delo izvedenca, pač pa sodišča. Revizija zato sodiščema neutemeljeno očita procesne kršitve, ker nista imenovali izvedenca finančne stroke. Ta tudi ni bil potreben za ugotavljanje, ali sta tožnika prvi obrok kupnine plačala na dan zapadlosti ali dan kasneje. Na odločitev bi lahko vplivala le okoliščina, da sta ga plačala pred zapadlostjo. Tega pa v reviziji ne zatrjujeta. Izpodbijana sodba po presoji revizijskega sodišča vsebuje jasne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti.

10. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči pravilno razlagali pomen dopisa z dne 25. 5. 2000. Tudi po presoji revizijskega sodišča so določila obravnavane kupoprodajne pogodbe in dodatkov k njej v zvezi z obrestovanjem predčasno plačanih obrokov kupnine jasna in razumljiva in jih je treba uporabljati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika). Tudi po sklenitvi Dodatka št. 1 h kupoprodajni pogodbi sta višina in datum zapadlosti prvega obroka ostala enaka. Z njim tudi ni bilo spremenjeno pogodbeno določilo, da se obrestujejo (le) predčasna plačila obrokov kupnine. Navedenih določil v zvezi s obrestovanjem predčasno plačanih obrokov kupnine ni mogel spremeniti dopis kupcem z dne 25. 5. 2000, ki je služil le kot spremni dopis k Dodatku št. 1 in ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od določb pogodbe in njenih dodatkov. Pritožbeno sodišče je pravilno razložilo pomen zapisa v navedenem dopisu, da bo toženka obrestovala vse že plačane dele kupnin. Zaradi podaljšanja plačilnih rokov za nekatere obroke kupnine je po sklenitvi Dodatka št. 1 prišlo do situacije, da so plačila teh obrokov kupnin, izvršena v rokih, določenih z osnovno pogodbo, pomenila predčasno plačilo teh obrokov. Le za te primere je razumljivo in smiselno določilo o obrestovanju plačanih obrokov kupnine. Stališče, za katerega se tožnika zavzemata v reviziji – da je bilo s sklenitvijo Dodatka št. 1 dogovorjeno obrestovanje vseh že plačanih obrokov kupnine, bi na drugi strani pomenilo, da bi se obrestovali celo prepozno plačani obroki kupnine. Odprlo pa bi tudi vprašanje, do kdaj naj bi se plačani obroki obrestovali. Po pogodbi se namreč predčasno plačani obroki obrestujejo le za čas od dejanskega plačila do roka zapadlosti. Upoštevaje navedeno revizijsko sodišče zavrača revizijska zatrjevanja, da je bilo s sklenitvijo Dodatka št. 1 h kupoprodajni pogodbi dogovorjeno obrestovanje tudi ob zapadlosti plačanega prvega obroka kupnine. Pritožbeno sodišče svoje odločitve ni oprlo na zadnji odstavek 6. (pravilno 7.) člena kupoprodajne pogodbe, zato tožnika v reviziji neutemeljeno uveljavljata njegovo zmotno uporabo.

11. Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je odločilo, da morata tožnika toženkama povrniti stroške odgovora na revizijo. Kot njune potrebne revizijske stroške jima je priznalo 900 točk za sestavo odgovora na revizijo, 50 točk za poročilo stranki, 2% (19 točk) materialnih stroškov in 20% DDV (190 točk) na odvetniške storitve, skupaj torej 1159 točk oziroma 532,00 EUR. Ta znesek morata tožnika toženkama plačati v 15 dneh, od vročitve te odločbe, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.