Up-307/99

6. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki ga zastopa B. B., odvetnica v V. na seji senata dne 6. februarja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1453/95 z dne 1. 9. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper sklep Sekretariata za komunalno, cestno in stanovanjsko gospodarstvo Občine Nova Gorica št. 351-690/92-DE-4 z dne 7. 4. 1994 o zavrženju zahteve za denacionalizacijo nepremičnine. Upravni organ je zahtevo za denacionalizacijo zavrgel, ker je ugotovil, da ni pogojev za uvedbo postopka. Pritožnik meni, da je podana zakonita podlaga za denacionalizacijo, njegova zahteva za denacionalizacijo pa utemeljena po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), ker naj bi bila nepremičnina podržavljena na podlagi Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72). Navaja, da odškodnina, ki naj bi jo bil prejel njegov oče za razlaščeno nepremičnino, ni dosegla 30% vrednosti gradbenega zemljišča v Novi Gorici.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijani sodbi ni. Da bi kakšno izmed pravnih stališč, na katerih temelji sodba, bilo nesprejemljivo z vidika človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pritožnik ne izkaže, prav tako ne izkaže, da bi bila v postopku kršena ustavna jamstva procesne narave. Oporeka zgolj materialnopravni presoji sodišča, kar pa, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena, temelji pa na zaključkih, ki so glede na pravila interpretacije pravnih norm, možni.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan