Jedro

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno uporabilo 2. točko tarifne številke 27 OT. Glede odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe v tarifni številki 27 ni izrecno določeno, katera točka se uporabi. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 2. točko tarifne številke 27 OT, saj ni logično, da bi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe vrednotili višje oziroma drugače kot sam predlog za izdajo začasne odredbe. Vrednotenje predloga za izdajo začasne odredbe ni odvisno od tega, za uveljavitev kakšne terjatve gre in na katero sredstvo se posega, zato tudi vrednotenje odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe po tem kriteriju ne pride v poštev. Bolj primerna je zato uporaba točke 2 tarifne številke 27 OT, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga toženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna drugi toženki povrniti nastale pravdne stroške v višini 261,32 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

2. Zoper ta sklep se je pritožila druga toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka na prvi stopnji v znesku 391,99 EUR in povrnitev stroškov pritožbe, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje stroške za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe nepravilno odmerilo po 2. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife (OT1). Po tej točki se odmerijo stroški za sestavo ugovora zoper začasno odredbo in ne za sestavo odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe. Višje sodišče v Ljubljani je v odločbi I Cpg 322/2002 zavzelo stališče, da se za sestavo odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe uporablja 3. alineja 7. točke tarifne številke 27 OT. V konkretnem primeru tako znašajo pravdni stroški za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe 75% iz tarifne številke 18, kar znaša 525 točk. Skupaj z materialnimi stroški in 22% DDV je druga toženka upravičena do povrnitve stroškov v višini 391,99 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno uporabilo 2. točko tarifne številke 27 OT. Glede odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe v tarifni številki 27 ni izrecno določeno, katera točka se uporabi. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 2. točko tarifne številke 27 OT, saj ni logično, da bi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe vrednotili višje oziroma drugače kot sam predlog za izdajo začasne odredbe. Vrednotenje predloga za izdajo začasne odredbe ni odvisno od tega, za uveljavitev kakšne terjatve gre in na katero sredstvo se posega, zato tudi vrednotenje odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe po tem kriteriju ne pride v poštev. Bolj primerna je zato uporaba točke 2 tarifne številke 27 OT, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje.

5. Ena nasprotna odločba višjega sodišča (I Cpg 322/2002) še ne predstavlja ustaljene sodne prakse, zato pritožbeno sodišče nanjo ni vezano.

6. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo druge toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP2).

7. Druga toženka sama krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (1. odst. 154. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami