Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ravnanje sodišča druge stopnje, s tem ko je zavrglo pritožbo prve udeleženke, čeprav je sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavalo, procesno pravilno.

Izrek

I. Predlog se v delu, ki se nanaša na drugo predlagateljico, zavrže. II. Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ravnanje sodišča druge stopnje, s tem ko je zavrglo pritožbo prve udeleženke, čeprav je sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavalo, procesno pravilno.

Obrazložitev

1. V nepravdnem postopku je prva predlagateljica zoper nasprotnega udeleženca vložila predlog za povišanje preživnine za njuna tedaj še mladoletna otroka, sina A. A. in hči B. B. ter predlog za ureditev stikov. Tekom postopka je hči postala polnoletna in se je vključila v postopek na strani obstoječe predlagateljice (torej poleg prve predlagateljice). Zahtevek za ureditev stikov za hčer je mati tekom postopka umaknila, zaradi česar je sodišče prve stopnje odločalo zgolj o zahtevkih za povišanje preživnine za oba otroka in o zahtevku glede ureditve stikov očeta z mld. A. A. 2. Sodišče prve stopnje je predlogu prve predlagateljice v zvezi z zahtevkom za povišanje preživnine za mld. sina A. A. delno ugodilo, zavrnilo pa njen predlog v delu, ki se nanaša na zahtevek za povišanje preživnine za hčer B. B. (druga predlagateljica) in zahtevek, ki se nanaša na spremembo stikov z mld. sinom A. A. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve predlagateljice zoper odločitev glede povišanja preživnine za drugo predlagateljico zavrglo, pritožbo prve predlagateljice v preostalem delu in v celoti pritožbo nasprotnega udeleženca pa zavrnilo. Druga predlagateljica pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje ni vložila.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje o zavrženju zahteve za povišanje preživnine za drugo predlagateljico, vlagata predlagateljici predlog za dopustitev revizije. V njem predlagata, da se revizija dopusti glede naslednjih vprašanj: - Ali polnoletnost otroka, ki nastopi tekom sodnega postopka za zvišanje preživnine zanj a priori pretrga, ukine oziroma izniči pravni interes starša v postopku za povišanje preživnine zanj v vsakem primeru, ne glede na dejanske okoliščine zadeve, torej tudi ob dejstvu, da je ves sporni čas starš skrbel za otroka in je zvišanje preživnine zahtevano oziroma predlagano že za dolgo obdobje pred otrokovo polnoletnostjo in se sedaj polnoletni otrok strinja z zahtevkom oziroma predlogom, vstopi torej v postopek na strani starša, ki ga je do polnoletnosti v postopku zastopal kot zakoniti zastopnik? Ali pa je potrebno pravni interes starša, prejšnjega zakonitega zastopnika sedaj polnoletnega otroka, oceniti v vsakem posameznem primeru posebej glede na relevantne okoliščine zadeve? - Ali s polnoletnostjo otroka v celoti preneha upravičenje starša v že sproženem sodnem postopku za urejanje preživnine zanj in za pridobitev preživnine za tega otroka za obdobje do njegove polnoletnosti in za nadaljnje sodelovanje v postopku ali pa je pravilno, da v tovrstnem postopku polnoletni otrok poleg starša zastopa svoje interese za obdobje od dopolnjenega osemnajstega leta starosti dalje, medtem ko do tega dne njegove interese še vedno zastopa starš kot njegov zakoniti zastopnik in ob tem ohrani tudi pravico do prejemanja preživnin, zapadlih v plačilo do nastopa polnoletnosti otroka? - Ali mora sodišče prve stopnje v primerih, ko se zahteva preživnina ali sprememba odločbe o preživnini za otroka, ki tekom sodnega postopka postane polnoleten in vstopi v sodni postopek poleg enega od staršev, predlog za preživnino (ali njeno povišanje oziroma zmanjšanje), obravnavati posebej do otrokove polnoletnosti (del postopka, ki ga za otroka vodi in usmerja njegov zakoniti zastopnik) in posebej po nastopu polnoletnosti otroka (del postopka, ki ga prevzame in vodi sam otrok)? - Ali bi pritožbeno sodišče v primeru, ko sprejme odločitev, ki bi jo (po stališču višjega sodišča) moralo sprejeti ali bi jo lahko sprejelo že prvostopenjsko sodišče, vendar je ni (kot v konkretnem primeru - točka 10 obrazložitve sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 389/2022 z dne 10. 11. 2022), moralo zaradi varovanja načela kontradiktornosti postopka, varovanja pravic strank do pravnega sredstva, do enake obravnave in dostopa do sodišča, izvesti pritožbeno obravnavo in pomanjkanje sprejema določene bistvene odločitve nadomestiti na način, da se udeleženci postopka do takšne odločitve lahko opredelijo na pritožbeni obravnavi ter zoper to odločitev tudi izkoristijo pravico do pravnega sredstva? - Ali je Višje sodišče v primeru, ko na podlagi sicer nesporne dejanske okoliščine, da je otrok med postopkom postal polnoleten in je s tem postal udeleženec postopka za zvišanje preživnine zanj, namerava zavreči pritožbo njegovega prejšnjega zakonitega zastopnika iz razloga, ki v prvostopenjski sodni odločbi ni bil izpostavljen in ni mogel biti razlog pritožbe (sodna odločba pritožbenega sodišča v tem delu predstavlja presenečenje za predlagateljici), dolžno izvesti glavno obravnavo in sedaj polnoletnemu otroku izrecno omogočiti, da se izjavi o vloženi pritožbi s strani njegovega prejšnjega zakonitega zastopnika, mu torej vsaj na tak način zagotoviti kontradiktornost v postopku? In ali je pritožbeno sodišče na tej glavni obravnavi dolžno presoditi tudi o obstoju konkretnega pravnega interesa starša sedaj polnoletnega otroka (vezano na vprašanji iz prvih dveh alinej)?

5. Predlog druge predlagateljice je nedovoljen, predlog prve predlagateljice pa je delno utemeljen.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je predlog druge predlagateljice nedovoljen, saj nima legitimacije za vložitev predloga (drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predlog vlaga zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavržena pritožba prve predlagateljice, s katero ni v položaju enotne sospornice, sama pa se zoper sklep sodišča prve stopnje ni pritožila. Vrhovno sodišče je zato moralo predlog druge predlagateljice za dopustitev revizije zavreči (377. člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede v točki II. izreka navedenega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo. Vprašanje je glede na vsebino predloga ustrezno skrajšalo, ne da bi pri tem posegalo v njegovo bistvo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).