Jedro

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta pravdni stranki sklenili navidezno pogodbo, katero sta sicer sklenili v pravilni obliki - notarskem zapisu, saj je šlo za pogodbo med zakoncema, namen katere pa je bil zgolj izigrati upnike oz. zaščititi nepremično premoženje, saj se zaradi vpisane hipoteke iz premoženja tožnice ne bodo mogli poplačati.

Sodišče druge stopnje je iz izreka izpustilo del tožbenega zahtevka "na podlagi katere bo naslovno sodišče zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Lendavi naložilo oziroma odredilo izbris hipoteke, ki izhaja iz notarskega zapisa SV 662/11, z dne 14. 10. 2011, notarke A. A.", saj se vpis v zemljiško knjigo opravi na predlog stranke in ne sodišča (prvi odstavek 46. člena ZZK-1), slednje pa na samo vsebino izreka sodbe ni vplivalo.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

"I. Ugotovi se, da je posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, notarskega zapisa SV 662/11, z dne 14. 10. 2011, notarke A. A., ničen in da denarna terjatev iz notarskega zapisa v višini 50.000,00 EUR, zavarovana s vknjiženo hipoteko v korist toženca B. B. (naslov 1), EMŠO: ..., pri idealnem deležu 1/2 tožnici C. C., (naslov 1), EMŠO: ..., solastnih nepremičnin in sicer: parc. št. 1060/9, 1, k.o. ..., parc. št. 1060/10, 1, k.o. ...., parc. št. 1060/12, 1, k.o. ...., parc. št. 1060/13, 1, k.o. ...., ne obstoji,

zato je toženec dolžan tožnici izdati notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se zastavna pravica - hipoteka, ki izhaja iz notarskega zapisa SV 662/11, z dne 14. 10. 2011, notarke A. A., torej za zavarovanje denarne terjatve v višini 50.000,00 EUR, izbriše in sicer v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe v predmetni zadevi, sicer bo to zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke nadomestila pravnomočna sodba.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti stroške nastale pred sodiščem prve stopnje tožeči stranki v korist proračuna Republike Slovenije, o višini katerih bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom."

II.Tožena stranka je dolžna povrniti pritožbene stroške tožeče stranke v korist proračun Republike Slovenije v znesku 687,75 EUR, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti SI56 01100-6370422071 SKLIC: SI00 100-3052025 v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katero je zahtevala, da se ugotovi, da je posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve notarskega zapisa SV 662/11 z dne 14. 10. 2011 notarke A. A. ničen in denarna terjatev iz notarskega zapisa v višini 50.000,00 EUR, zavarovana z vknjiženo hipoteko na nepremičninah, podrobneje navedenih v izreku izpodbijane sodbe, ne obstoji, zato je toženec dolžan izdati notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris zastavne pravice, sicer bo slednje nadomestila izpodbijana sodba (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki nastale pravdne stroške, o višini katerih bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Navaja, da je nesporno, da sta pravdni stranki sklenili notarski zapis, s katerim je toženec zavaroval svojo terjatev, in sicer posojilo v višini 50.000,00 EUR, vendar pa je tožnica tekom postopka dokazovala, da je bil posel navidezni, saj toženec tega denarja nikoli ni imel, zato ji ga nikoli ni posodil oziroma izročil. Sama tega negativnega dejstva na drugačen način, kot ga je dokazovala, ni mogla dokazati, saj je dokazovala, da je sama prodala svojo nepremičnino, katere denar je potem posodila tožencu delno za posojilo njegovi družbi, delno pa tudi za izgradnjo hiše. Hipoteka se je vpisala zgolj kot zavarovanje pred drugimi upniki. Tožnica je dokazala slabo finančno stanje toženca, kot tudi dejstvo, da je zoper njo vložil izvršbo, potem ko je sama zahtevala razvezo zakonske zveze. Toženec z ničemer ni izkazal, da je denar imel, še manj pa, da bi ji ga posodil. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6.V predmetni zadevi ni sporno, da sta pravdni stranki, sedaj razvezana zakonca, v notarski obliki podpisala posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju denarne terjatve. Tožnica zatrjuje, da sta predmetno pogodbo sklenila z namenom, ki iz pravnega posla ne izhajajo, in sicer, da prevarata oziroma da preprečita poplačilo upnikov toženca iz predmetne nepremičnine, saj je na polovici slednje vpisana lastninska pravica družbe E. d.o.o., katerega solastnik je toženec, sama družba pa je sedaj že izbrisana iz sodnega registra. V pravdnem postopku je prav tako nadalje nesporno, da je toženec bil spoznan za krivega kaznivega dejanja poslovne goljufije, katerega je storil v okviru svoje družbe E. d.o.o. ter v posledici slednjega pustil dolgove v Sloveniji, zatem pa po pravnomočnosti sodbe pobegnil v Turčijo dne 14. 6. 2016. Zakonska zveza med pravdnima strankama pa je bila razvezana 24. 2. 2023.

7.Sodišča prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno podlago za odločanje v predmetnem zahtevku, in sicer glede ničnosti same pogodbe v okviru 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim pripisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Za navidezno pogodbo pa je značilno, da stranki vede simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitev v resnici ne želita. Njuno soglasje volje torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena (15. člen OZ), saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ), kar pomeni, da pogodba sploh ne nastane oziroma je neobstoječa.

8.V predmetnem postopku je tožnica dokazovala, da toženec ni razpolagal z denarnimi sredstvi in ji zato ni mogel posoditi zneska 50.000,00 EUR. Tožnica je tako dokazovala, da volja, izražena v posojilni pogodbi, sklenjena v obliki notarskega zapisa, ni ustrezala volji nobenega izmed njiju in da je bila njuna pogodbena volja, da zavarujeta premoženje pred upniki. Prav tako je dokazovala, da je podjetje E. d.o.o. gradilo hišo z njenim denarjem in ne denarjem toženca.

9.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnica uspela dokazati, da ji toženec ni posodil denarja in da je bila sporna pogodba sklenjena zgolj z namenom, da se upniki ne bodo mogli poplačati iz premoženja, katerega solastnica je, s tem, da je izvor denarja za nepremičnino izkazovala s prodajo svoje nepremičnine v F. (priloga A10), nakazilom denarja tožencu, ki ga je potem slednji "posodil" svoji gospodarski družbi E. d.o.o. (sedaj izbrisana iz sodnega registra), ki je gradila nepremičnino katere solastnica je tožnica. Nadalje je dokazala, da je toženec v SMS sporočilu obljubil, da bo prišel v Slovenijo, v kolikor mu pošlje denar za potne stroške in bo pri notarki izbrisal hipoteko (priloga A7), do česar pa potem ni prišlo, kljub temu, da mu je denar nakazala. Potem, ko je sprožila razvezni postopek, pa je toženec zoper njo vložil izvršbo in tožbo za določitev preživnine.

10.Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da toženec z ničemer ni izkazal, da je razpolagal z denarjem v višini 50.000,00 EUR, ki bi jih naj posodil toženki. Nenazadnje je sedaj brez finančnih sredstev, ima minimalno delovno dobo, v Sloveniji pa je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, kar vse nakazuje na dejstvo, da tožnici denarja v višini 50.000,00 EUR ni posodil, saj slednjega ni imel in je bila tožnica tista, ki je denar od prejete prodaje za nepremičnino v X. leta 2007, dala tožencu. S tem, ko je tožnica izkazala izvor premoženja oziroma, da je bila ona tista, ki je tožencu dala denar, je prevalila dokazno breme na toženca, ki nasprotno ni z ničemer izkazal, da je sam razpolagal z denarnimi sredstvi v zatrjevani višini in jih je posodil tožnici.

11.Sodišče prve stopnje je tako na podlagi ugotovljenih dejstev, in sicer kazenske obsodbe toženca za kaznivo dejanje goljufije, da je toženec brez finančnih sredstev, (od tožnice je zahteval preživnino v višini 500,00 EUR) ter obstoja drugih terjatev zoper toženca, oziroma družbo E. d.o.o., ki nesporno izkazujejo, da toženec denarja, ki bi ga naj posodil tožnici, ni imel in ji ga s tem tudi ni mogel posoditi, zmotno zaključilo (11. točka obrazložitve), da pogodbena volja strank ni bila usmerjena v nastanek navidezne pogodbe, z namenom izigravanja upnikov oz. zaščite premoženja tožnice.

12.Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta pravdni stranki sklenili navidezno pogodbo, katero sta sicer sklenili v pravilni obliki - notarskem zapisu, saj je šlo za pogodbo med zakoncema, namen katere pa je bil zgolj izigrati upnike oz. zaščititi nepremično premoženje, saj se zaradi vpisane hipoteke iz premoženja tožnice ne bodo mogli poplačati. Obe pravdni stranki sta se o navideznosti pogodbe strinjali, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava1. Po oceni sodišča druge stopnje je tožnica zadostila dokaznemu bremenu, ki je bil na njej, in sicer, da sta s tožencem želela nekaj drugega in ne tistega, kar sta dala zapisati v pogodbi, (izigrati upnike oz. premoženje tožnice zavarovati pred upniki toženca). Takšna pogodba, ne glede na dejstvo, da je bila sklenjena v notarski obliki (pogodba med zakoncema), pa je v nasprotju s 86. členom OZ, saj je nemoralna in že iz tega razloga nična.

13.Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in zahtevku v celoti ugodilo (4. alineja 358. člena ZPP).

14.V posledici spremembe odločitve o glavni stvari je sodišče druge stopnje spremenilo tudi odločitev o stroških postopka, nastalih pred sodiščem prve stopnje.

15.Sodišče druge stopnje je iz izreka izpustilo del tožbenega zahtevka "na podlagi katere bo naslovno sodišče zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Lendavi naložilo oziroma odredilo izbris hipoteke, ki izhaja iz notarskega zapisa SV 662/11, z dne 14. 10. 2011, notarke A. A.", saj se vpis v zemljiško knjigo opravi na predlog stranke in ne sodišča (prvi odstavek 46. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1), slednje pa na samo vsebino izreka sodbe ni vplivalo.

16.Tožnica je s pritožbo v celoti uspela, zato je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Pri tem je potrebno upoštevati, da je tožnica upravičena do zastopanja po odvetniku na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Bpp 305/2025 z dne 28. 3. 2025, zato je potrebno naložiti tožencu povračilo stroškov na način, da jih je dolžan povrniti v korist Republike Slovenije. Po določbi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) namreč terjatev stranke, to je upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika.

17.Sodišče je tožencu naložilo plačilo sledečih stroškov pritožbenega postopka tožnice: za pritožbo 1.125 točk (sporna vrednost 50.00,00 EUR oz. 900 točk) in 2 % (1% nad 1000 točk) materialne stroške, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 687,75 EUR, kot izhaja iz II. točke izreka (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP).

18.Toženec krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1VSRS sodba II Ips 1015/2008 z dne 26. 2. 2009.