Jedro

Glede na izrecno nasprotovanje ugotovitvam poslujočih policistov, ki za storilko predstavljata obremenilni dokaz, moralo v okviru predmetnega postopka dopolniti dokazni postopek ter zaslišati tako storilko, kot tudi priče, ki naj bi jih storilka postregla kljub vinjenosti, saj bi lahko te priče za storilko predstavljale razbremenilni dokaz, storilki pa bi moralo zagotoviti tudi pravico do zaslišanja obremenilnih prič oziroma možnost, da storilka tudi obremenilnim pričam postavlja vprašanja.

Ker sodišče prve stopnje ni dopolnilo dokaznega postopka so utemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče storilki ni zagotovilo poštenega postopka ter učinkovitega sodnega varstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Rogaška Slatina z dne 10. 1. 2020 ter ji naložilo plačilo stroškov postopka o prekršku – sodne takse v višini 80,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilka, ki v pritožbenih navedbah smiselno uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter zmotne uporabe materialnih določb Zakona o prekršku (ZP-1). Predlaga, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe prekine in v rednem sodnem postopku dopolni dokazni postopek ter izvede predlagane dokaze, to je zaslišanje prič, policistov ter same storilke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je storilka z zahtevo za sodno varstvo izpodbijala odločbo o prekršku, s katero je bila spoznana za odgovorno, ker naj bi 23. 1. 2020 okoli 0.15 ure v gostinskem lokalu Bar N. kot natakarica gostom Z. P., B. P., J. Z. in R. O. postregla in prodala alkoholno pijačo pivo, čeprav so kazali očitne znake opitosti od alkohola, saj so imeli močan zadah po alkoholu, pordele oči, motnje ravnotežja, glasen in zatikajoč govor ter se agresivno vedli. Izrečena ji je bila globa v višini 800,00 EUR.

5. V zahtevi za sodno varstvo je storilka smiselno uveljavljala zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter navajala, da je bil lokal ob prihodu policistov že zaprt, da so v njem štirje gostje čakali na prevoz, ker je bilo zunaj mrzlo, da so bila vhodna vrata zaklenjena, v lokalu pogasnjene luči, blagajna pa zaključena in se pijača ni več točila. Prav tako je navajala, da policista v lokal sploh nista vstopila, da tako notranjosti lokala z mizami nista videla ter da na mizah ni bilo ničesar, na delovnem pultu pa je bila le ena prazna steklenica piva ter kozarec. Storilka je policistoma očitala, da sta postopek pričela na svojih domnevah, nista pa ugotovila dejanskega stanja, saj je bil lokal zaprt, kdo je goste postregel s pijačo v času obratovanja pa sploh nista ugotavljala. Kljub takemu izrecnemu nasprotovanju ugotovitvam, ki temeljijo na neposrednih osebnih ugotovitvah policistov M. S. in D. H., na katerih temelji izpodbijana odločba o prekšrku, sodišče ni dopolnilo dokaznega postopka in tako ni zaslišalo niti storilke, niti poslujočih policistov, kot tudi ne gostov, ki naj bi jim storilka postregla alkoholno pijačo kljub vinjenosti, temveč je v celoti sledilo ugotovitvam policistov, kot izhajajo iz odločbe o prekršku.

6. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje prekršilo tako načelo ugotavljanja materialne resnice iz 68. člena ZP-1, kot tudi načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Storilka tako utemeljeno navaja, da je glede na vsebino njene zahteve za sodno varstvo ter glede na potek postopka, ki ga podrobno povzema v sami pritožbi, pričakovala, da bo vsaj okrajno sodišče v postopku o prekršku po resnici in popolnoma ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in pri tem skrbno preiskavo okoliščine, ki jo obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so ji v korist. Kot pravilno opozarja storilka v pritožbi, predstavlja postopek o prekršku celoto dejanj, ki jih izvršujejo prekrškovni organi ali sodišča in drugi udeleženci z namenom, da bi se ugotovilo, ali je dejanje, ki je bilo storjeno, prekršek, ali ga je storil storilec in ali so izpolnjeni pogoji za izrek sankcije ter da morajo biti storilcu v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka in zaradi tega dana možnost, da vpliva na ugotovitve prekrškovnega organa oziroma sodišča o pravno relevantnih dejstvih in da v tem delu ni zapostavljen.

7. Višje sodišče v Celju je v sodbi PRp 103/2017 z dne 10. 11. 2017 poudarilo, da je pri odločanju o vloženem pravnem sredstvu zoper odločbo prekrškovnega organa tj. zahtevi za sodno varstvo bistveno, da sodišče presoja utemeljenost pravnega sredstva in s tem storilcu omogoči ne zgolj formalno pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo, temveč da se zahteva za sodno varstvo tudi vsebinsko obravnava in se v okviru take obravnave pretehtajo tako obremenilna kot razbremenilna dejstva. Tako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 44/2016 z dne 18. 10. 2016. Eno od jamstev poštenega postopka je tudi pravica do zaslišanja razbremenilnih prič, kot pravilno poudarja tudi storilka v pritožbi. Z zgoraj opisanim postopanjem sodišča prve stopnje v predmetni zadevi pa je storilki bila pravica do poštenega postopka kršena, saj bi glede na izrecno nasprotovanje ugotovitvam poslujočih policistov, ki za storilko predstavljata obremenilni dokaz, moralo v okviru predmetnega postopka dopolniti dokazni postopek ter zaslišati tako storilko, kot tudi priče, ki naj bi jih storilka postregla kljub vinjenosti, saj bi lahko te priče za storilko predstavljale razbremenilni dokaz, storilki pa bi moralo zagotoviti tudi pravico do zaslišanja obremenilnih prič oziroma možnost, da storilka tudi obremenilnim pričam postavlja vprašanja.

8. Ker sodišče prve stopnje ni dopolnilo dokaznega postopka in ni preverjalo ali ostali dokazi potrjujejo sporne izjave obremenilnih prič, ki so bile podlaga za izdajo odločbe o prekršku, so utemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče storilki ni zagotovilo poštenega postopka ter učinkovitega sodnega varstva zoper odločbo prekrškovnega organa. Zato je pritožbeno sodišče storilkini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je ugotovljene bistvene kršitve določb postopka o prekršku glede na njeno naravo samo ne more odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek, v katerem bo moralo zaslišati storilko, oba poslujoča policista kot tudi takrat navzoče goste, pri tem storilki omogočiti sodelovanje pri izvajanju dokazov, po potrebi pa izvesti tudi morebitne dodatne dokaze, da bo lahko zanesljivo ugotovilo oziroma ocenilo ali so navedbe v zahtevi za sodno varstvo utemeljene ali ne.