Jedro

Upniki v predlogu za izvršbo zahtevajo plačilo pogodbene kazni zaradi zamude dolžnika z izpolnitvijo nedenarne terjatve. Upravičenost upnikov do pogodbene kazni je torej vezana na zamudo dolžnika z izpolnitvijo obveznosti, kar terjatvi iz naslova pogodbene kazni daje naravo pogojne obveznosti, posledično pa to pomeni, da je zapadlost terjatve odvisna od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, vendar pa je treba nastop tega dejstva šele ustrezno izkazati.

Zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen.

Sodišče bi moralo upnika, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, pozvati k dopolnitvi predloga, saj izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v delu 1. točke izreka, kjer je predlog za izvršbo zavrnjen in izvršba ustavljena, ter v 2. in 3. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu 1. točke izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi opr. št. I 2560/2010 z dne 16. 1. 2013 razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (1. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da so upniki dolžni dolžniku povrniti 402,40 EUR stroškov ugovornega postopka v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (2. točka izreka sklepa), ter da upniki sami nosijo stroške odgovora na ugovor (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožujejo upniki iz vseh pritožbenih razlogov. Navajajo, da je sodišče rabilo šest let, da je odločilo o ugovoru. Odločitev je za upnike presenetljiva, saj sodišče problematizira dejstva, ki med strankami sploh niso sporna. V vmesnem času je bila izdana že pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1170/2013, v kateri so bile upnikom priznane zakonske zamudne obresti od zneska glavnice pogodbene kazni, pri čemer dolžnik ni nasprotoval ugotovitvi, da je terjatev iz naslova pogodbene kazni že zapadla. Dejstvo zapadlosti terjatve med strankami ni sporno, zato je sodišče o teh dejstvih odločalo mimo trditvene podlage strank. Sodišče bi moralo presoditi le, ali je utemeljen ugovor prenehanja obveznosti zaradi odstopa od pogodbe, in če bi to presojalo, bi ugotovilo, da je nesporno, da stanovanje ni bilo izročeno in da je dolžnik v zamudi s plačilom pogodbene kazni. Tako višina denarne obveznosti kot njena zapadlost sta razvidni iz samega notarskega zapisa. Sodišče je ob vpogledu v spis In 785/2008 ugotovilo, da je bilo stanovanje upnikom izročeno šele 24. 7. 2013, tudi v ugovoru je dolžnik izrecno priznal, da stanovanja ni izročil. Ker je bil rok za izročitev stanovanja določen za 15. 3. 2007, je zamudo mogoče objektivno ugotoviti, posledično pa je objektivno ugotovljiva tudi zapadlost pogodbene kazni. Ker torej zapadlost izhaja iz notarskega zapisa in med strankami ni sporna, posebni postopki po 20.a členu ZIZ niso potrebni. Upniki menijo, da je sodišče prezrlo določbo 40. člena ZIZ-C, po kateri se lahko zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, dokazuje na način iz 20.a člena ZIZ, to pa so upniki storili in izkazali z dopisom z dne 1. 12. 2010. Če pa je pravilno stališče, da morajo upniki zapadlosti izkazati na kvalificiran način, opozarjajo, da je predlog za izvršbo glede izkazovanja zapadlosti nepopoln in bi jih moralo sodišče pozvati k njegovi dopolnitvi. Opozarjajo še, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da pogodbena kazen zapade v plačilo šele z izročitvijo stvari, saj zapade že takrat, ko pride do zamude z izročitvijo. Predlagajo razveljavitev sklepa in zavrnitev ugovora, podredno pa vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje, priglašajo tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upniki so zoper dolžnika 21. 12. 2010 vložili predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – notarskega zapisa SV 1271/05 z dne 26. 10. 2005 v zvezi z dodatkom SV 198/06 z dne 28. 2. 2006. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom z dne 16. 1. 2013. 6. Notarski zapis je lahko izvršilni naslov, če je izvršljiv (2. točka drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Tako je določal drugi odstavek 20. člena ZIZ, ki je veljal v času sestave notarskega zapisa, enako določbo pa vsebuje tudi prvi odstavek sedaj veljavnega 20.a člena ZIZ, uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C, veljaven od 4. 3. 2006), ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo. Tako prej veljavna kot spremenjena določba ločita med dvema situacijama, in sicer situacijo, ko zapadlost terjatve izhaja že iz samega notarskega zapisa, in situacijo, ko zapadlost ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu. Najprej je treba zato presoditi, v katero od obeh skupin sodi v predmetnem postopku izterjevana terjatev. Upniki v predlogu za izvršbo zahtevajo plačilo pogodbene kazni zaradi zamude dolžnika z izpolnitvijo nedenarne terjatve (izpraznitev in izročitev nepremičnine) na podlagi šestega člena notarskega zapisa SV 1271/05, ki ureja pravice in obveznosti strank v primeru zamude.(1) Upravičenost upnikov do pogodbene kazni je torej vezana na zamudo dolžnika z izpolnitvijo obveznosti, kar terjatvi iz naslova pogodbene kazni daje naravo pogojne obveznosti (prim. 26. člen ZIZ), posledično pa to pomeni, da je zapadlost terjatve odvisna od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, vendar pa je treba nastop tega dejstva šele ustrezno izkazati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da zapadlost vtoževane terjatve ne izhaja že neposredno iz notarskega zapisa, kot upniki neutemeljeno vztrajajo v pritožbi.

7. Glede na zakonsko spremembo oziroma dopolnitev, ki se tiče ureditve izvršljivosti notarskega zapisa glede načina dokazovanja zapadlosti terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, je nadalje treba odgovoriti na vprašanje, po katerih zakonskih določbah je treba presojati, ali so upniki to dejstvo ustrezno izkazali in ali je notarski zapis posledično izvršilni naslov v skladu s 17. členom ZIZ. ZIZ-C je v prehodni določbi 40. člena določal, da začnejo določbe te novele veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS, kar pomeni, da glede na datum vložitve predloga za izvršbo veljajo tudi za obravnavani primer. Vendar pa se takšna določila lahko nanašajo le na procesne pravice in položaj strank v izvršilnih postopkih in ne morejo posegati v materialna upravičenja, ki so jih pridobile stranke pod pogoji in na način, kot so ga določale določbe ZIZ v času njihovega nastanka, ko so opredeljevale način in pogoje za pridobitev in ustvaritev izvršilnega naslova.(2) Glede na navedeno se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen. V konkretni zadevi notarski zapis takega opozorila ne vsebuje, zato so neutemeljene pritožbene navedbe upnikov, da bi moralo sodišče uporabiti določbo 20.a člena ZIZ, temveč je zapadlost terjatve pravilno presojalo po določbi drugega odstavka 20. člena ZIZ, kakor je veljal pred novelo ZIZ-C in ki je določal, da se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino oziroma če zapadlosti ni mogoče dokazati na ta način, s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.

8. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, notarski zapis, ki je podlaga za predmetno izvršbo, opisanega opozorila oziroma seznanitve ne vsebuje, zato se izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova v smislu 17. člena ZIZ presoja po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven ZIZ v 20. členu. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi pojasnilo, da so upniki predlogu priložili le dopis z dne 1. 12. 2010, sestavljen skladno s tretjim odstavkom sedaj veljavnega 20.a člena ZIZ, in dokazilo, da so to obvestilo dolžniku tudi poslali, to pa, kot že rečeno, v konkretnem primeru za dokazovanje zapadlosti terjatve iz naslova pogodbene kazni ne zadošča. Ker upniki niso predložili zahtevane kvalificirane listine niti niso zatrjevali njenega obstoja, zapadlosti terjatve po notarskem zapisu (še) niso izkazali. Navedeno pomeni, da je podan ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na obstoj katerega sodišče po drugem odstavku istega člena pazi tudi po uradni dolžnosti, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče odločalo mimo trditvene podlage strank (ugovoru zoper sklep o izvršbi je sodišče zato pravilno ugodilo). Ker je torej mogoče zapadlost izterjevane terjatve v konkretni zadevi izkazati le s kvalificirano listino (tako po tretjem odstavku pred novelo ZIZ-C veljavnega 20. člena ZIZ kot po 26. členu ZIZ), so nerelevantne vse pritožbene navedbe o nespornosti zamude in o objektivni ugotovljivosti zapadlosti pogodbene kazni.

9. Kljub pravilnosti opisanega stališča sodišča prve stopnje pa je odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo in o ustavitvi izvršbe, posledično pa tudi odločitev o stroških, napačna oziroma preuranjena. Kot pritožbeno pravilno opozarja upnik, bi ga sodišče prve stopnje, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, moralo pozvati k dopolnitvi predloga po 108. členu Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Kot se je že opredelilo Vrhovno sodišče RS3, je namreč izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv – gre torej za procesno in ne materialnopravno predpostavko izvršbe.(4)

10. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje z obravnavanim predlogom za izvršbo ravnati kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati, naj ga dopolni z ustreznim dokazilom o zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa (v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine) ter mu za to tudi določiti ustrezen rok (prvi in drugi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tega ni storilo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa in na katero je upnik tudi utemeljeno opozoril v pritožbi.

11. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi upnikov delno ugodilo in izpodbijani sklep v delu 1. točke izreka, kjer je predlog za izvršbo zavrnjen in izvršba ustavljena, ter v 2. in 3. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki bo moralo v nadaljevanju postopka s predlogom za izvršbo postopati kot z nepopolno vlogo (ker je tako odločitev narekovala že ugotovljena kršitev, se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): V drugem odstavku tega člena je določeno, da prodajalec (dolžnik) pristaja na pogodbeno kazen za zamudo z izročitvijo nepremičnine največ do zneska, ki je enak 50% kupnine, kot je to določeno v 16. členu splošnih pogojev prodaje.

Op. št. (2): Prim. VSL sklep II Ip 2247/2012 z dne 19. 9. 2012. Op. št. (3): Občna seja Vrhovnega sodišča RS z dne 30. 6. 2004, prim. tudi Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 107/2004 z dne 11. 1. 2005. Op. št. (4): Prim. tudi VSL sklep II Ip 2247/2012 z dne 19. 9. 2012.