Jedro

Lastniki stavb so dolžni skrbeti za vzdrževanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, ali do zadnje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženkama, naj tožnici v roku 15 dni plačata odškodnino v znesku 3.241,44 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2016 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da sta toženki dolžni tožnici v roku 15 dni od prejema sodbe nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.994,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujejo tožnica in obe toženki.

3. Tožnica se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o pravdnih stroških iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožnici prizna višjo odškodnino in stroške, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse z ustrezno stroškovno posledico. Priglaša tudi pritožbene stroške. Sodišče je intenzivnost in trajanje telesnih bolečin ugotovilo s pomočjo izvedenca, ki je podal objektivno oceno navedenih bolečin. Ni pa upoštevalo pojasnila tožnice, kakšne telesne bolečine je trpela, kar bi moralo, saj sta toženki dolžni sprejeti tožnico takšno kot je. Glede na navedeno in ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem je tožnica iz tega naslova upravičena do višje odškodnine od dosojene. Glede na pravilno ugotovljen primarni strah in dejstvo, da je tožnica trpela sekundarni strah do zaključka zdravljenja in ne zgolj 28 dni, bi ji moralo sodišče priznati odškodnino za strah v celotnem vtoževanem znesku. Upravičena je tudi do celotne vtoževane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (500,00 EUR), saj bo zaradi omejene gibljivosti in otekline gležnja ter poškodbe rame za vedno omejena v aktivnostih, ki jih je izvajala pred poškodbo, oziroma teh aktivnosti ne more več opravljati. Posledično je upravičena do povračila višjih stroškov.

4. Prva toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Napačen je zaključek sodišča, da sta glede upravljanja pločnika, kjer se nahaja sporni jašek, odgovorni toženki. Sodišče se je pri tem oprlo na izpovedbo J. Ž. ml., da na tem delu izvaja redarsko službo medobčinsko redarstvo, katerega soustanoviteljica je tudi prva toženka, kar je nepomembno. Sodišče je po uradni dolžnosti pridobilo izpisek iz zemljiške knjige za večstanovanjsko stavbo na naslovu ... in ugotovilo, da je prva toženka lastnik večine posameznih delov te stavbe, samo pa je pridobilo tudi izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da je prva toženka edini družbenik družbe R. d. o. o. Takšno postopanje sodišča ni bilo pravilno, saj bi morala tožnica dokazati svoje trditve. S tem je sodišče želelo povedati, da je lastnik odgovoren za vse, kar se dogaja okoli stavbe, kar pa ne drži. Lastništvo družbe je irelevantno, saj družba odloča samostojno, na lastno odgovornost preko poslovodje. Sodišče ni navedlo, zakaj ne verjame J. K., brez osnove pa je navedlo, da je ločilna črta narejena v druge namene, kot je trdil J. K. Sodišče je nadalje prvi toženki brez osnove pripisovalo odgovornost iz naslova, da je večinski delničar druge toženke. Neutemeljeno je sklicevanje sodišča na okoliščino, da je druga toženka izvedla zavarovanje jaška po poškodbi tožnice, saj je to storila na poziv policije. Sodišče ni povedalo, zakaj ni sledilo J. K., da je jašek sanirala neznana oseba, oziroma je neutemeljeno sledilo izpovedbi J. Ž., da so ga sanirali delavci .... Sodišče se ni opredelilo do ugovorov toženk, ki se nanašajo na pasivno legitimacijo. Predmetni jašek je meteorni jašek (v dokaz navedenega je prva toženka predlagala izvedenca gradbene stroke), v katerega je speljana meteorna voda z večstanovanjskega objekta .... in predstavlja skupni del tega objekta, za vzdrževanje katerega je odgovoren upravnik objekta R. Sodišče se nadalje ni opredelilo do trditev prve toženke, da je sporni jašek nekdo postavil na javno dobro. Ne glede na navedeno dejstvo obveza rednega vzdrževanja jaška ni prešla na vzdrževalca javnega dobra, saj bi to pomenilo negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Ker objekt nima funkcionalnega zemljišča, je prva toženka predlaga imenovanje izvedenca urbanistične in geodetske stroke, ki bi določil območje funkcionalnega zemljišča. Sodišče prav tako ni upoštevalo navedb prve toženke, da je tožnica soprispevala k nastanku škodnega dogodka. Podrejeno nasprotuje tudi odmerjeni odškodnini za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je glede na izkazane poškodbe in zdravljenje močno pretirana. Glede na dano situacijo in poškodbe ter dejstvo, da je tožnica medicinska sestra, enako velja za odškodnino za strah. Ker so bile tožničine življenjske aktivnosti le začasno zmanjšane, ji je sodišče iz tega naslova neutemeljeno priznalo odškodnino. Nepravilna je tudi odločitev o prisojeni odškodnini za materialno škodo, saj ta ni izkazana. Posledično se pritožuje zoper odločitev v obrestnem delu in glede stroškov.

5. Druga toženka se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do njenega ugovora pasivne legitimacije, ki ga je utemeljevala z navedbami, da je betonski jašek gospodarski infrastrukturni objekt, ki ni v lastništvu prve toženke in v upravljanju druge toženke. Gre namreč za skupni del večstanovanjske stavbe na naslovu ..., za vzdrževanje katerega je odgovoren upravnik objekta R. d. o. o. Sodišče se je neutemeljeno sklicevalo na zemljiškoknjižno stanje in dejstvo, da se jašek nahaja na pločniku, ki ni določen kot funkcionalno zemljišče stavbe. Zemljiškoknjižno stanje namreč ni usklajeno z uveljavljeno zakonodajo kot tudi ne z zakonodajo, ki je veljala v času škodnega dogodka, in sicer s Stanovanjskim zakonom (v nadaljevanju SZ-1), ki je uvedel pojem funkcionalnega zemljišča. Upoštevaje SZ-1 se jašek glede na njegovo lego nahaja v okviru funkcionalnega zemljišča objekta (normalna raba objekta) in ustreza dejanskemu stanju v naravi. Če bi sodišče izvedlo predlagani dokaz z izvedencema urbanistične in geodetske stroke, ki bi določila obseg funkcionalnega zemljišča, bi bilo razjasnjeno, kdo je odgovoren za vzdrževanje spornega jaška. Pri tem dejstvo, da se na delu nepremičnine, kjer se nahaja jašek, izvaja medobčinsko redarstvo, še ne pomeni, da je za vzdrževanje in upravljanje jaška zadolžena druga toženka. Po obravnavanem škodnem dogodku je druga toženka res zavarovala jašek, vendar zgolj zato, ker je prejela poziv Prometne postaje X. Sanacija pokrova jaška je bila nato izvedena s strani tretje osebe, o čemer je izpovedal J. K. Podrejeno ugovarja tudi višini prisojene odškodnine. Ne dvomi, da je tožnica pretrpela določene bolečine in strah, vendar pa je odškodnina za vse postavke absolutno previsoka. Sodišče ni upoštevalo načela enakosti pred zakonom oziroma odškodnine ni določilo tako, da bi bila posamezna postavka primerljiva z odškodninami za primerljive poškodbe.

6. Tožnica je na pritožbi toženk odgovorila ter predlagala njuno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo toženkama.

7. Pritožbe so utemeljene.

8. V tej pravdni zadevi zahteva tožnica od toženk plačilo odškodnine za škodo nastalo v zvezi s poškodbami, ki jih je utrpela 19. 4. 2015 ob padcu zaradi dotrajanega in nestabilnega pokrova jaška, ki se nahaja na nepremičnini parc. št. 3052/15 k. o. X. Odškodninsko odgovornost toženk je gradila na okoliščinah, da je omenjena nepremičnina, na kateri se nahaja sporni jašek, javna površina (pločnik) oziroma javno dobro, za katerega je odgovorna prva toženka kot občina oziroma lastnica, druga toženka pa kot koncesionar, ki upravlja in vzdržuje občinske javne površine. Toženki sta podali ugovor pasivne legitimacije, ki sta ga utemeljevali (zlasti) z navedbami, da za vzdrževanje spornega meteornega jaška nista zadolženi onidve temveč upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu ..., saj gre za skupni del te stavbe, ki se nahaja na njenem funkcionalnem zemljišču, za kar sta ponudili tudi dokaze (med drugim dokaz z izvedencem/a urbanistične in geodetske stroke).

9. Sodišče prve stopnje je (zlasti) na podlagi ugotovitve, da se sporni jašek nahaja na pločniku, za upravljanje in vzdrževanje katerega sta odgovorni toženki,1 zaključilo, da je podana pasivna legitimacija toženk. Vendar se pri tem, kot pravilno opozarjata toženki v pritožbah, ni opredelilo do njunih (prej povzetih) navedb, s katerimi sta utemeljevali ugovor pasivne legitimacije, oziroma ni celovito ugotavljalo, kdo je zadolžen za vzdrževanje spornega jaška.2 Glede na v času škodnega dogodka veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradi list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13, v nadaljevanju Uredba), gre za pravno relevantna dejstva, ki bi jih (ob pravilni uporabi materialnega prava) moralo ugotoviti sodišče prve stopnje. V njej je namreč med drugim določeno, kdo je zadolžen za vzdrževanje objektov kanalizacijske infrastrukture, kar so tudi meteorni (revizijski) jaški3. 10. Po 23. točki 4. člena Uredbe je za upravljanje javne kanalizacije oziroma javnega kanalizacijskega sistema, ki sta opredeljena v točkah 17, 20, 21 in 22 4. člena Uredbe, zadolžen izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V 14. členu Uredbe pa so določeni objekti kanalizacijske infrastrukture, ki ne sodijo med objekte javne kanalizacije in za vzdrževanje katerih so dolžni skrbeti lastniki stavb, ki jim pripadajo. Lastniki stavb so tako dolžni (med drugim) skrbeti za vzdrževanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko javno omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, ali do zadnje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba (18. in 19. točka 4. člena Uredbe).

11. Iz povzetih določb Uredbe (med drugim) izhaja, da je za vzdrževanje revizijskega jaška, prek katerega je stavba priključena na javno kanalizacijsko omrežje, zadolžen lastnik stavbe, če se nahaja na parceli, na kateri stoji stavba4. Navedeno pomeni, da v kolikor bi toženki dokazali, da se meteorni jašek nahaja na funkcionalnem zemljišču stavbe na naslovu ..., ne bi bila podana njuna pasivna legitimacija5 v tej pravdi.

12. Ker sodišče prve stopnje povzetih materialnopravnih določb Uredbe o tem, kdo je dolžan skrbeti za vzdrževanje revizijskih jaškov, ni upoštevalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.6 Kršilo pa je tudi pravico toženk do izjave oziroma do obravnavanja pred sodiščem, s čimer je podana smiselno uveljavljanja absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.7

13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbam toženk in tudi tožnice,8 ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Manjka obsežen sklop odločilnih dejstev in bi, v kolikor bi jih ugotavljalo pritožbeno sodišče, bila kršena pravica strank do pritožbe. Sicer pa bo sodišče prve stopnje, glede na že izvedene dokaze, tudi lažje in hitreje odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti in ugotovilo potrebna manjkajoča (odločilna) dejstva.

14. Ker je bilo treba pritožbam ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ob ponovnem odločanju naj jih kritično upošteva sodišče prve stopnje.

15. Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju upošteva zgoraj navedeno. Če bo ugotovilo, da gre v primeru spornega jaška za revizijski jašek, bo moralo v okviru materialno procesnega vodstva toženki pozvati, da dopolnita trditveno podlago, s katero utemeljujeta, da predstavlja del nepremičnine parc. št. 3052/15 k. o. X., na katerem se nahaja sporni jašek, funkcionalno zemljišče k stavbi na naslovu ...9 ponuditi bosta morali predvsem trditve (in po potrebi dokaze) o tem, da je bilo sporno zemljišče že v prostorskih aktih oziroma v upravnih dovoljenih, na podlagi katerih je bila stavba na naslovu .... zgrajena, načrtovano oziroma določeno kot funkcionalno zemljišče te stavbe.10 V primeru ustrezno dopolnjenih trditev, ki se nanašajo na pasivno legitimacijo toženk, naj dopolni dokazni postopek z izvedbo dokazov, ki sta jih toženki ponudili za dokazovanje navedb, da se sporni jašek nahaja na funkcionalnem zemljišču stavbe na naslovu ....11

16. Skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

1 Dodatno pa je še navedlo, da je prva toženka lastnica večine stanovanj v stavbi na naslovu ...., kar je ugotovilo na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska, in da je prva toženka edini družbenik upravnika navedene stavbe, kar izhaja iz izpiska sodnega registra. Ob dejstvu, da tožnica odškodninske odgovornosti prve toženke ni utemeljevala na teh dejstvih niti ni predlagala izvedbe dokazov v tej smeri, je sodišče prve stopnje z izvedbo omenjenih dokazov po uradni dolžnosti kršilo razpravno načelo, na kar pravilno opozarja prva toženka v pritožbi. 2 Ob presoji, kdo je opravljal zimsko službo na delu pločnika, kjer je sporni jašek, se je le sklicevalo na zapis (prve) tožene stranke v odgovoru na tožbo, da funkcionalno zemljišče ni odmerjeno (drugi odstavek 6. točke obrazložitve sodbe). Navedeno ne pomeni, da površina, na kateri se nahaja sporni jašek, dejansko ni funkcionalno zemljišče, oziroma, da ni mogoče dokazovati takšnega statusa zemljišča v pravdi (primerjaj VS RS sodba II Ips 743/2005 z dne 26. 4. 2006). Status funkcionalnega zemljišče se lahko dokazuje tudi z izvedencem urbanistične stroke, ki je bil predlagan s strani toženk, sodišče prve stopnje pa tega dokaza ni izvedlo, ker ga je (zmotno) štelo za nepomembnega. 3 Tožnica je sicer nasprotovala trditvam toženk, da gre v primeru spornega jaška za meteorni jašek, kar pomeni, da gre za sporno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. 4 V obravnavanem primeru je sicer zatrjevano, da se jašek nahaja na funkcionalnem zemljišču stavbe na naslovu .... in ne na parceli, na kateri stoji stavba. Ob dejstvu, da je funkcionalno zemljišče namenjeno redni rabi stavbe in da je v lasti lastnikov stavbe oziroma posameznih delov stavbe, je treba v smislu Uredbe po presoji pritožbenega sodišča šteti, da so tudi za upravljanje jaška, ki se nahaja na funkcionalnem zemljišču stavbe, zadolženi lastniki stavbe (in ne morebiti izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode). 5 Kot že pojasnjeno, je tožnica tožbeni zahtevek gradila (zgolj) na okoliščini, da se jašek nahaja na pločniku oziroma javni površini. 6 Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kakšen jašek je sporni jašek. 7 Sodišče prve stopnje se, kot že navedeno, ni opredelilo do navedb toženk, da je sporni jašek meteorni jašek, ki je postavljen na funkcionalnem zemljišču, prav tako ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotovitev teh okoliščin. 8 Pritožbi tožnice, ki se zavzema za višjo odškodnino, je bilo treba ugoditi brez vsebinskega obravnavanja, saj v fazi, ko še ni ugotovljen temelj odškodninskega zahtevka, tudi ni moč presojati višine odškodnine. 9 Da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče stavbe na naslovu ..., sta toženki (oziroma predvsem druga toženka) do sedaj utemeljevali (le) z navedbami, da gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ter se pri tem sklicevali na dejansko stanje in predpise, ki definirajo pojem funkcionalnega zemljišča. 10 Primerjaj četrti odstavek 7. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) ter 1. točko prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostaviti etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), kjer so navedeni akti našteti kot merilo za ugotavljanje (obsega) pripadajočega zemljišča. 11 Med drugim je bil predlagan izvedenec urbanistične stroke, ki lahko v okviru zatrjevanih okoliščin opredeli status spornega zemljišča.