Jedro

Glede na to, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili sporni deli parcel v času izreka inšpekcijskega ukrepa opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, tožnika pa drugačne opredelitve v tožbi nista izkazala, nasutje zemljišč z mivko in gramozom predstavlja nekmetijsko rabo, zato je izrečen inšpekcijski ukrep pravilen in zakonit.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo A.A. in B.B., kot zavezancema, odredil, da morata kmetijsko zemljišče parc. št. 48/0-del, 50/0-del in 52/0-del k.o. … uporabljati le za kmetijsko proizvodnjo (1. točka izreka); da je treba z navedenih zemljišč, kjer je urejena maneža za vadbo konj, odstraniti nasuto mivko in gramoz in zemljišče uporabljati za kmetijski namen, kot travnik (2. točka izreka) in določil rok za ureditev - 102 dni od vročitve odločbe (3. točka izreka).

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je kmetijska inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota Celje, Izpostava Mozirje dne 15. 4. 2015 na terenu ugotovila, da je na prej navedenih zemljiščih ob cesti urejena maneža za konje površine cca 1.000 m², nasuta z mivko in gramozom ter ograjena, na nasuti površini pa so postavljene ovire za preskakovanje. Po evidenci Ministrstva za kmetijstvo in prehrano je zemljišče opredeljeno kot neobdelano kmetijsko zemljišče, iz potrdila o namenski rabi prostora Občine Tabor pa izhaja, da gre za najboljše kmetijsko zemljišče in sicer parc. št. 48/0 k.o. … sadovnjak, parc. št. 50/0 k.o. … njiva in sadovnjak ter parc. št. 52/0 k.o. … njiva in gozd. V postopku sta zavezanca, na poziv kmetijske inšpekcije podala pisno izjavo, v kateri sta navedla, da za poseg nista pridobila gradbenega dovoljenja, ker gre za kmetijsko dejavnost, maneža pa se uporablja za terapevtsko jahanje, narejena je bila pred 5 leti.

3. Prvostopenjski organ se je skliceval na določbo 3. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa načrtovanje objektov v prostorskih aktih na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč, ter pojasnil kateri objekti se lahko brez spremembe kmetijskega namenske rabe lahko načrtujejo na območju ostalih kmetijskih zemljišč. Skladno z določbo 4. člena ZKZ je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje ali onesnaženje ali drugačno zaviranje rasti rastlin, ter v skladu s 7. členom ZKZ obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar ter uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč. Prvostopenjski organ je tudi pojasnil, da v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost med objekti, ki štejejo za nezahtevne in enostavne, ni naštete maneže, zato maneže - nasutja na 1.000 m², ni mogoče štete kot nezahtevni objekt za kmetijske namene, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

4. Drugostopenjski organ je pritožbi delno ugodil in spremenil 2. točko izreka izpodbijane odločbe tako, da morata zavezanca z delov zemljišč s parc. št. 48, 50 in 52 vse k.o. …, na katerih je urejena maneža za vadbo konj, odstraniti nasuto mivko in gramoz, v ostalem pa pritožbo zavrnil (1. točka izreka); zavrgel predlog za odlog izvršbe prvostopenjskega akta (2. točka izreka); odločil, da stroški gredo v breme pritožnikov (3. točka izreka) in zavrnil zahtevo za vračilo plačane takse (4. točka izreka).

5. Tožnika odločitvi obeh upravnih organov oporekata. Dejansko stanje je drugačno, kot ga povzemata izpodbijani odločbi. Že v izjavi sta pojasnila, da gre za kmetijsko dejavnost in da se zemljišče uporablja za terapevtsko jahanje, kar je dejansko izpust za konje. Prav tako je zemljišče delno močvirnato, zato ga je bilo treba nasuti. Gre za prostor, ki je lociran ob cesti in ograjen. Tožnika sta v postopku predložila soglasje Občine Tabor za gradnjo enostavnega objekta - lesene ograje v varovanem pasu kategorizirane občinske ceste, ograja sama, ki je nižja od 1,5 m, pa je enostavni objekt, za katerega dovoljenje ni potrebno. Tudi za manežo, ki predstavlja ograjeno zemljišče, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Ugotovitev, da gre za nedovoljeni poseg je nepravilna, samo zemljišče pa je izboljšano. Da gre za kmetijsko zemljišče slabše kakovosti dokazuje tudi priložena skica oziroma posnetek stanja v naravi. To je razlog, da sta zavezanca pri Občini Tabor podala vlogo za spremembo namembnosti tega zemljišča. Opozarjata, da drugačna dejanska raba izhaja iz podatkov GURS.

6. Tožnika uveljavljata tudi zmotno uporabo materialnega prava. Ker gre za enostavni objekt, začasni objekt, ki sploh ne leži na območju najboljšega kmetijskega zemljišča, ni potrebno ne gradbeno, ne katerokoli drugo dovoljenje. Živita od kmetijskega dejavnosti, sporno zemljišče pa za kmetijsko uporabo ni primerno. Gre za neživljenjsko odločitev.

7. Prav tako menita, da je bila pritožba utemeljena in ker drugostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti, gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka. V točki 1 je med točko 1 in 2 nasprotje in izvršitev takšne odločbe ni mogoča. Drugostopenjski organ je to sicer popravil. Pripominjata tudi, da sta s predlogom za odlog želela podaljšati dani rok za ureditev in sodišču predlagata, da tožbi ugodi, tako prvostopenjsko, kot drugostopenjsko odločbo odpravi oziroma razveljavi. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe, kot neutemeljene. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporen ukrep kmetijskega inšpektorja, ki je oprt na določbo 4. člena ZKZ in odrejen v skladu z določbo 107. člena istega zakona. Sodišče ugotavlja, da podatki priloženega upravnega spisa dokazujejo, da so sporna zemljišča na podlagi pridobljenih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije opredeljena kot kmetijska zemljišča. Kmetijsko rabo potrjuje tudi izpis zgodovine sprememb na GERK-u 671874 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in potrdilo o namenski rabi prostora, ki ga je izdala Občina Tabor 27. 5. 2015. 11. Na podlagi 4. člena ZKZ je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje. Glede na to, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili sporni deli parcel v času izreka inšpekcijskega ukrepa opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, tožnika pa drugačne opredelitve v tožbi nista izkazala, nasutje zemljišč z mivko in gramozom predstavlja nekmetijsko rabo, zato je po presoji sodišča izrečen inšpekcijski ukrep pravilen in zakonit. 12. Sodišče tožnikoma pojasnjuje, da njuno zatrjevanje o izboljšanju kmetijskih zemljišč na drugačno odločitev v tem sporu ne more vplivati. Namembnosti spornih zemljišč namreč tožnika ne zanikata, niti tega nista storila v svoji izjavi, ki sta jo upravnemu organu podala 11. 6. 2015. 13. Sodišče, kot nerelevantnega za pravilnost izrečenega ukrepa, zavrača tudi tožbeni ugovor, da sta tožnika Občini Tabor predlagala spremembo občinskega prostorskega načrta Občine Tabor, ker je v zadevi bistvenega pomena opredeljenost zemljišč v času izdaje izpodbijane odločbe. Na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na dovoljeno postavitev ograje v varovanem pasu kategorizirane občinske ceste, ki naj bi predstavljala enostavni objekt, ker ograja ni predmet tega inšpekcijskega postopka. Tudi različnost opredelitve kakovosti navedenih kmetijskih zemljišč na drugačno odločitev ne more vplivati. Neutemeljeno je tudi stališče, da se zemljišča, ki se uporabljajo za terapevtsko jahanje, uporabljajo za kmetijsko dejavnost. 14. Ker torej v zadevi listine priloženega upravnega spisa dokazujejo, da so sporna zemljišča opredeljena kot kmetijska zemljišča, je po presoji sodišča na podlagi prve alineje B) točke 107. člena ZKZ kmetijski inšpektor pravilno uporabil pristojnost in prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, in odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.

15. Za svojo odločitev sta upravna organa prve in druge stopnje navedla tudi pravilne razloge, na katere se sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izrecno sklicuje.

K II. točki izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.