Jedro

Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi in tožba zavrže, v III. točki izreka pa spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na plačilo stroškov postopka zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku delno ugodilo tako, da je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 22. 11. 2012 in št. ... z dne 27. 8. 2012. Ugotovilo je, da znaša starostna pokojnina od 1. 6. 2012 dalje 1.446,68 EUR na mesec (I. točka izreka). V delu, ko tožeča stranka uveljavlja izplačilo zakonskih zamudnih obresti, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v višini 40,92 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) ter da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec in sicer kot izhaja iz pritožbenih navedb zoper I. in III. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pravni interes obstajal v času vložitve tožbe, vendar je prenehal s pravnomočnostjo odločbe toženca z dne 24. 6. 2013 in torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje ni več obstajal. Sporno razmerje med strankama je bilo namreč pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz citirane odločbe z dne 24. 6. 2013. Pravni interes pomeni, da ima stranka neko pravno korist v pravdi, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Če stranka svojega pravnega položaja, tudi če v pravdi uspe, ne more več izboljšati, pravni interes za socialni spor ni podan. Po mnenju toženca si tožnik svojega pravnega položaja v tem sporu, po izdaji pravnomočne odločbe z dne 24. 6. 2013, ne more več izboljšati in torej ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje socialnega spora. Posledično je potrebno njegovo tožbo zavreči skladno z določbo prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se tudi na stališče, ki ga je v večih zadevah zavzelo Višje delovno in socialno sodišče. V kolikor pritožbeno sodišče ne bi sledilo primarnemu predlogu toženca, pa le-ta podredno meni, da bi bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje spremeniti v smeri celotne zavrnitve tožbenega zahtevka. Meni, da zahteva po odpravi izpodbijanih odločb ni utemeljena, saj se pravni položaj tožnika v tem sporu v nobenem primeru ne bi mogel več izboljšati, saj je toženec s pravnomočno odločbo odločil tako o višini razlik pokojnine za sporno obdobje, kot tudi o načinu izplačila teh razlik (v dveh obrokih in brezobrestno), katere je tudi v celoti že izplačal. Glede na navedeno toženec meni, da tudi ni mogoče šteti, da je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom delno uspel in zato ne more biti upravičen niti do delnega povračila stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa sodišče zmotno uporabilo določbo 274. člena in 154. člena ZPP.

Zakon o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS, št. 47/13, v nadaljevanju ZOPRZUJF) določa, da se uživalcem pokojnin, usklajenih po razveljavljenih določbah Zakona o uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012, v nadaljevanju ZUJF), za katere obstaja obveznost poračuna razlike neposredno po odločbi Ustavnega sodišča RS, poračun opravi tako, da vsem uživalcem tožena stranka izplača razliko v dveh obrokih, in sicer v višini 20 % pripadajočega zneska razlike za izplačilo pokojnin za mesec junij 2013 in v višini 80 % pripadajočega zneska razlike z izplačilom pokojnin za mesec maj 2014. Izjema velja v primerih, ko je neizplačana razlika manjša od 100,00 EUR. V tem primeru se izplača v enkratnem znesku skupaj s pokojnino za mesec junij 2013. Toženec je tožniku po odločitvi Ustavnega sodišča RS in ob upoštevanju ZOPRZUJF 24. 6. 2013 izdal odločbo, tožnik se zoper njo ni pritožil in je postala pravnomočna. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo tako, po stališču pritožbenega sodišča, pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz citirane odločbe toženca z dne 24. 6. 2013. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb z dne 22. 11. 2012 in z dne 27. 8. 2012, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Tudi v kolikor bi toženec ali sodišče navedeni odločbi odpravilo, to ne bi vplivalo na ničesar. Toženec je s pravnomočno odločbo odločil tudi, na kakšen način se tožniku za nazaj izplača pripadajoča razlika in je razliko tudi v celoti že izplačal. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da gre za pomanjkanje pravnega interesa, saj je ta podan, če ima stranka neko pravno korist v sporu in je brez tega ne bi mogla doseči. Obstoj pravnega interesa mora biti podan ves čas postopka odločanja pred sodiščem. Interes stranke je obstajal ob vložitvi tožbe, pa je pozneje odpadel. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje s svojim odločanjem dne 30. 10. 2014 moralo to upoštevati in v skladu z 274. členom ZPP tožbo zavreči. Kot izhaja iz sodne prakse, kot npr. I Cpg 1676/2013 z dne 17. 12. 2013 in enako iz komentarja k določbi 154. člena ZPP, v primeru, če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbo zavrglo. Obenem je, ker je ugotovilo, da gre v sporni zadevi za dejanski stan po prvem odstavku 154. člena ZPP, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijano II. točko izreka glede stroškov postopka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.