Jedro

Družbenik dolžnika lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

Izrek

Pritožbi dolžnika in dolžnikovega družbenika se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom A., d.o.o. (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo M. R. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki „M. R., s.p. (3. točka izreka).

2. Dolžnik in dolžnikov družbenik sta zoper sklep vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da pritožbama ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za začetek stečajnega postopka z dne 09. 06. 2011 zavrne.

3. Predlagateljica stečajnega postopka – upnica R., je na pritožbi odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi zavrne kot neutemeljeni.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je stečajni postopek nad dolžnikom začelo na podlagi predloga upnika R. z dne 20. 06. 2011, ki je bil vročen dolžniku. Dolžnik je predlogu ugovarjal po pooblaščenki – odvetnici, ki pa vloge sodišču ni poslala skladno z določbo 1. odstavka 123.a člena ZFPPIPP v elektronski obliki. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. St 1314/2011 z dne 19. 09. 2011 navedeno vlogo zavrglo in štelo, da dolžnik ni ugovarjal predlogu za začetek stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče je s sklepom opr. št. Cst 7/2012 z dne 12. 01. 2012 navedeni sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

6. Ker dolžnik v ugovornem roku ni vložil niti ugovora, niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti (3. odstavek 235. člena ZFPPIPP) in je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek.

7. Dolžnik je s pritožbenim izpodbijanjem obstoja stečajnega razloga (insolventnosti) prekludiran, saj je navedena domneva insolventnosti s strani dolžnika izpodbojna s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka le v primeru, če predlog za začetek stečajnega postopka vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika (primerjaj 4. odstavek 235. člena v zvezi s 3. in 4. odstavkom 234. člena ZFPPIPP). Dolžnik s pritožbenimi navedbami o neobstoju insolventnosti zaradi navedenega ne more uspeti, saj pritožbeno sodišče prepoznih dolžnikovih navedb ne sme upoštevati (smiselno 337. člen ZPP).

8. Družbenik dolžnika pa lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (4. odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s 4. odstavkom 234. člena ZFPPIPP).

9. Upnica je v predlogu za začetek stečajnega postopka navedla, da ima do dolžnika terjatev v višini 185.762,90 EUR iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti, navedenih v seznamu izvršilnih naslovov št. DT 42914-220/2010. Davčni organ je izdal sklep o prisilni izterjavi dolga na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42912 – 1697/2010 z dne 19. 08. 2010 in sklep o davčni izvršbi na premičnine dolžnika št. DT 42914-220/2010-8-11032-10 z dne 30. 08. 2010. Davčnih obveznosti pa ni bilo mogoče izterjati niti iz dolžnikovih denarnih sredstev, niti iz njegovega premičnega premoženja, saj ima dolžnik zaprt račun pri organizaciji za plačilni promet in ne poseduje premičnega ali nepremičnega premoženja. Ker je dolžnik je že dalj časa plačilno nesposoben, so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka.

10. Dolžnikov družbenik v pritožbi navaja, da ni insolventen, saj terjatev, na katero se sklicuje predlagateljica postopka v predlogu za začetek postopka, ne obstaja, prav tako pa ne obstajajo druge terjatve do dolžnika. Dolžnikov družbenik navaja, da se upnica sklicuje izključno na lastne listine, ki dolžniku niso bile nikoli pravilno vročene. Zoper odločbo s katero je bil odmerjen davek na dodano vrednost opr. št. DT 0610-471/2009 -20-(1104-24) z dne 14. 05. 2010 pa je dolžnik vložil pritožbo, saj je dejanski zavezanec za plačilo DDV podjetje H., d.o.o., in ne dolžnik, kar izhaja tudi iz ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora nad navedeno družbo, kazenskega postopka, v katerem je bil zaslišan dolžnikov družbenik in dejstva, da je predlagateljica postopka sporno terjatev iz naslova plačila DDV zavarovala z vpisom hipoteke na nepremičnini T., d.o.o. 11. Seznam izvršilnih naslovov je po 9. točki 2. odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko dovolita davčna in sodna izvršba in kot tak izkazuje obstoj upnikove terjatve do dolžnika. V seznamu izvršilnih naslovov št. DT 42914-220/2010, 16 (11032-02) z dne 06. 06. 2011 je za posamezen izvršilni naslov naveden datum vročitve, rok plačila, datum izvršljivosti, znesek glavnice in zamudnih obresti, skladno z določili 9. točke 2. odstavka 145. člena ZDavP-2. S tem je upnik verjetno izkazal, da njegova terjatev do dolžnika obstoji. Morebitne nepravilnosti pri vročitvi seznama izvršilnih naslovov in sklepov o davčni izvršbi pa bi moral dolžnik uveljavljati v davčnem izvršilnem postopku, zato s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti. Ker pritožba zoper odločbo o odmeri davka ne zadrži izvršbe (87. člen ZDavP-2), so nepomembne tudi pritožbene trditve o vložitvi pritožbe zoper odločbo o odmeri davka. Prav tako pa so za odločitev o pritožbi nepomembne pritožbene navedbe o davčnih in kazenskih postopkih povezanih z družbo H., d.o.o., in T., d.o.o., saj predmet teh postopkov ni terjatev do dolžnika, na katero se sklicuje upnik.

12. Glede na povedano je upnik verjetno izkazal, da ima terjatev do dolžnika na podlagi veljavnega izvršilnega naslova in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (4. odstavek 232. člena ZFPPIPP), zato je podana aktivna procesna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Pritožnik tudi ni prerekal upnikovih trditev, da dolžnik nima nobenega premoženja, da je njegov poslovni račun zaprt in davčnih obveznosti že dalj časa ni bilo mogoče izterjati niti iz dolžnikovih denarnih sredstev, niti iz njegovega premičnega premoženja. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da dolžnikov družbenik ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti iz 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti. S tem je upnik izkazal tudi materialnopravno predpostavko za začetek stečajnega postopka – nastop dolgoročne plačilne nesposobnosti iz 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP.

13. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).