Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v tretjem sojenju) ugotovilo, da ima tožnica lastninsko pravico do celote (1/1) na nepremičninah z ID znakom ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ... (I. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom ... (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbe obeh pravdnih strank in stranske intervenientke na strani tožene stranke glede odločitve o glavni stvari zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (v I. in II. točki izreka). Spremenilo je samo odločitev o stroških postopka (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Stranska intervenientka na strani tožene stranke v predlogu za dopustitev revizije trdi, da izpodbijana odločitev pomeni izrazito kršitev pravil postopka iz 14. in/ali 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22. člena Ustave, posebej v zvezi z neopredelitvijo do pritožbenih navedb v zvezi s sklicevanjem na pravila 14. in 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ). Opozarja na odločbo US RS Up-399/05. Meni tudi, da tožnica ni ustrezno dokazala takšne pravice uporabe v svoji sferi, ki je potrebna za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo ustavno pravico toženke in intervenienta Občine A. iz 22. člena Ustave na način, da se v drugostopenjski sodbi sploh ni opredelilo o pritožbenih navedbah, po katerih utemeljenost lastninskega zahtevka tožnice preprečuje predhodna pridobitev lastninske pravice na istih nepremičninah s strani toženke na podlagi določb 14. in 16.a člena ZSKZ; (2) ali je toženka pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi določb 14. in 16.a člena ZSKZ, zaradi česar lastninske pravice na istih nepremičninah tožnica ni mogla pridobiti na podlagi ZLNDL; (3) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo ustavno pravico toženke ter intervenienta Občine A. iz 22. člena Ustave na način, da se v drugostopenjski sodbi ni ustrezno argumentirano opredelilo o pritožbenih navedbah, po katerih utemeljenost lastninskega zahtevka tožnice preprečuje predhodna pridobitev lastninske pravice na istih nepremičninah s strani toženke na podlagi določb prvega in drugega odstavka 212. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1); (4) ali je toženka pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi določb prvega in drugega odstavka 212. člena ZGO-1, zaradi česar lastninske pravice na istih nepremičninah tožnica ni mogla pridobiti na podlagi ZLNDL; in (5) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo ustavno pravico toženke ter intervenienta Občine A. iz 22. člena Ustave na način, da se v drugostopenjski sodbi ni ustrezno argumentirano opredelilo o pritožbenih navedbah, po katerih tožnica ni predložila listin in/ali drugih dokazov, ki bi bili primerni in zadostni za sklep o pridobitvi takšne pravice uporabe, ki bi lahko utemeljevala tožničino pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah na podlagi ZLNDL in bi izničili vknjižbo pravice uporabe in nato lastninske pravice v korist intervenienta Občina A. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog stranske intervenientke na strani tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).