Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep III Cpg 4/2023

ECLI:SI:VSCE:2023:III.CPG.4.2023 Gospodarski oddelek

stranska intervencija stranka pooblaščenec
Višje sodišče v Celju
1. februar 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pri intervenciji je bistvena ločenost subjektov, stranke in intervenienta, ne kdo je pravilni zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke, ki želi biti hkrati intervenient.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika in tožnika krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog družbe K. d.o.o., zastopane po direktorju B. B., za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke. Ugotovilo je, da je predlagateljica stranske intervencije hkrati prvotožnica, torej stranka. Že zaradi tega predlog za dopustitev stranske intervencije ni utemeljen, saj oseba ne more biti hkrati stranka in stranski intervenient. Predlagateljica je sicer zatrjevala, da ni prvotožnica, ker naj bi tožbo vložil njen bivši pooblaščenec, ki mu je bilo pooblastilo preklicano, vendar kljub temu ni mogoče zaključiti, da prvotožnica in predlagateljica intervencije nista isti pravni osebi. Imata isto firmo, poslovni naslov in matično številko, gre za isti subjekt, isto pravno osebo, ne glede na morebitno neupravičenost zastopanja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo tožena stranka in stranski intervenient (v nadaljevanju: pritožnika) po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navajata, da je stranski intervenient v odgovoru na tožbo navedel, da je v sporu enotni sospornik s toženo stranko v smislu 202. člena ZPP, saj je sopogodbenik pogodbe, katere se izpodbija. Morebitna sodba o ugotovitvi ničnosti oziroma razveljavitvi pogodbe učinkuje proti vsem strankam pogodbe, zato bo stranski (sosporniški) intervenient zajet v subjektivnih mejah pravnomočnosti, kar mu daje položaj enotnega sospornika (sklep VSM I Cpg 178/2016). Vprašanje (ne)obstoja intervencijskega interesa je vprašanje materialnopravnega odnosa stranskega intervenienta s posamezno stranko. Stranski intervenient je izkazal materialnopravni odnos s toženo stranko, saj je predmet spora pogodba, katero je podpisal s toženo stranko. Nedvomno je, če se pogodba razdre za toženo stranko, hkrati pomeni, da pogodba ne velja več tudi za stranskega intervenienta, s tem pa se posega v njegov pravni položaj ter je izkazan njegov pravni interes za stransko intervencijo.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajata, da družba K. d.o.o. nastopa kot stranka postopka, vsled česar po naravi stvari ne more hkrati nastopati kot stranski intervenient. Tožnika soglašata z ugotovitvijo sodišča, da bo potrebno v okviru postopka razčistiti kdo je upravičen zastopati družbo K. d.o.o. Vprašanje odvetniškega pooblastila je neločljivo povezano z vprašanjem zakonitega zastopstva družbe K. d.o.o. Nujno je, da sodišče navedeno vprašanje bodisi samo reši kot predhodno vprašanje bodisi postopek prekine do pravnomočnega zaključka postopkov Okrožnega sodišča v Celju I Pg 209/2021, I Pg 22/2021, I Pg 300/2021, I Pg 316/2021 in I Pg 96/2022. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno in da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker sodišče naj ne bi ocenilo zakaj stranski intervenient nima pravnega interesa. Že v nadaljnjem odstavku pritožbe pritožnika povzemata argumentacijo sodišča prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in se do nje opredeljujeta.

6. Nadalje pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da stranskemu intervenientu z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker prvotožeča stranka ni pravilno zastopana, ker naj bi sodišče zavrnilo predlog iz razloga, ker ne ve kdo zastopa družbo K. Slednjega sodišče prve stopnje ni zapisalo, pač pa je zapisalo, da gre za isti subjekt prvotožnice in stranskega intervenienta in to ne glede na morebitno neupravičenost zastopanja, kar bo predmet nadaljnje presoje v pravdi (4. točka obrazložitve sklepa). S tem sodišče je prve stopnje zgolj ugotovilo, da obstaja spor o upravičenosti zastopanja prvotožnice.

7. V zaključku pritožbe pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka glede udeležbe intervenienta po 199. do 202. členu ZPP, ker naj bi jih uporabilo napačno oziroma sploh ni uporabilo, pa naj bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

8. Sodišče prve stopnje je kot odločilno ugotovilo, da je predlagateljica stranske intervencije hkrati prvotožnica, da imata prvotožnica in predlagateljica intervencije isto firmo, poslovni naslov in matično številko, da gre za isti subjekt, isto pravno osebo (4. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve pritožbeno niso sporne.

9. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP, ki ga je povzelo tudi sodišče prve stopnje, se lahko kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Za izid civilne pravde so lahko poleg strank (tožnika in toženca) zainteresirane tudi nekatere druge osebe. Intervenient torej ni stranka1. 10. Glede na zakonsko ureditev in literaturo je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V prvotožnici, ki želi biti hkrati stranski intervenient na nasprotni - toženi stranki, je prisotna shizofrena situacija, ko dva različna zakonita zastopnika angažirata različna pooblaščenca. O tem je spor in še ni pravnomočno rešen. Pravnomočni vpis direktorja tožeče stranke B. B. v sodnem registru ni rešitev tega vprašanja v matičnem postopku. Dokler ta spor ni rešen je podani predlog za stransko intervencijo preuranjen. Pri intervenciji je bistvena ločenost subjektov, stranke in intervenienta, ne kdo je pravilni zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke, ki želi biti hkrati intervenient. Zato so v tej fazi postopka neutemeljene osrednje pritožbene navedbe, da je stranski intervenient enotni sospornik s toženo stranko v smislu 202. člen ZPP, da je sopogodbenik pogodbe, katera se v sporu izpodbija, da morebitna sodba o ugotovitvi ničnosti oziroma razveljavitvi pogodbe učinkuje proti vsem strankam pogodbe, da bo stranski (sosporniški) intervenient zajet v subjektivnih mejah pravnomočnosti, kar mu daje položaj enotnega sospornika (sklep VSM I Cpg 178/2016), da ima kot enotni sospornik pravni interes za udeležbo v pravdi kot stranski intervenient na strani tožene stranke, da je izkazal materialnopravni odnos s toženo stranko, saj je predmet spora pogodba, katero je podpisal s toženo stranko, da če se pogodba razdre za toženo stranko, to hkrati pomeni, da pogodba ne velja več za stranskega intervenienta, s tem pa se posega v njegov pravni položaj ter je izkazan njegov pravni interes za stransko intervencijo.

11. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Pritožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

13. Tudi tožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za pravdo, saj z odgovorom nista pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 L. Ude v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 265, 266.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia