Jedro

Organ za BPP je v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre pravilno upošteval premoženjski cenzus za dodelitev BPP 13.780,00 EUR na družino in ne, kot zmotno meni tožnik, na posameznega družinskega člana.

Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se kot premoženje stranke upošteva. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Krškem je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 4. 1. 2013. V obrazložitvi navaja, da je tožnik navedeno prošnjo vložil za dodelitev BPP za zagovor v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I Kpr 34618/2011. Organ za BPP je po preučitvi prošnje in listin v spisu ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev le-te po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri tem citira prvi odstavek 13. člena in 14. člen tega zakona, v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ugotavlja namreč, da tožnik skupaj z mamo A.A. stanuje na naslovu stalnega prebivališča, da je dijak, in sicer obiskuje 3. letnik …. Glede na navedeno družina šteje dva družinska člana. Pri ugotavljanju višine premoženja je organ za BPP po spisovni dokumentaciji ugotovil, da je njegova mama solastnica do 1/4 stavbe št. 798 in 1330, stoječe na parc. št. 173.S, k.o. …, z naslovom … in do 9/40 stavbe št. 90 in 548, stoječe na parc. št. 274, k.o. … ter solastnica do 1/80 poslovnega prostora na naslovu …, v kletnih prostorih ID stavbe …. Glede na takšne ugotovitve je organ za BPP tožnika pozval, naj mu posreduje informativni izračun GURS in navede, ali v navedenih nepremičninah prebiva oziroma prebiva njegova mama. Tožnik je v dopisu z dne 28. 1. 2013 navedel, da stavbo št. 798 in 1330, stoječo na parc. št. 173.S, k.o. …, uporabljata in koristita B.B. in C.C., sam in njegova mama pa v teh stavbah ne živita, teče pa tudi razdružitveni postopek. Prav tako ne on in ne njegova mama ne uporabljata nepremičnine v k.o. …, pri čemer gre za starejšo leseno stavbo - hišo, ki ni vredna dejansko nič, saj propada, prav tako je popolnoma brez vrednosti gospodarski objekt v …, ki bi ga bilo potrebno porušiti in tudi v zvezi s tem poteka razdružitveni postopek. Prav tako ne tožnik in ne njegova mama ne uporabljata in ne koristita nepremičnine v Mariboru, saj gre za kletne prostore. Iz informativnega izračuna o vrednosti nepremičnin z dne 22. 9. 2010 pa izhaja, da je vrednost hiše v Kostanjevici 63.015,00 EUR, solastni delež A.A. pa 15.753,75 EUR; vrednost hiše z naslovom …, pa znaša 32.503,00 EUR. Tožnik je sicer v dopisu navedel, da hiša ni vredna dejansko nič. Ne glede na navedeno pa vrednost solastnega deleža njegove matere na navedenih nepremičniah presega 13.780,00 EUR, in zato tožnik ni upravičen do BPP, saj presega cenzus za upravičenost do BPP (13.780,00 EUR).

Tožnik v tožbi navaja, da sam nima nobenega premoženja in tudi ne nobenih prihodkov, le mama zanj prejema preživnino, saj je samohranilka, sam pa se po dopolnjenem 18. letu starosti še vedno šola. Meni, da je glede na jasna določila ZBPP upravičen do BPP, saj je treba upoštevati določbe 12., 13. in 14. člena tega zakona. Stališče organa za BPP, ki naj bi pri odločanju glede upravičenosti uporabil 14. člen ZBPP v povezavi s 27. členom ZSVarPre, je po njegovem prepričanju nesprejemljivo in brez kakršne osnove v določbi 14. člena ZBPP, ki govori o dohodkih oziroma prejemkih, ne pa o premoženju. Podrejeno, glede premoženja njegove matere, pa poudarja, da sta nepremičnini, katerih solastnica naj bi bila njegova mama, in sicer stanovanjski hiši v k.o. … in k.o. …, predmet razdružitvenih postopkov, tako da ju niti on sam, niti njegova mama ne uporabljata ter v teh stavbah ne živita. Glede hiše, katere solastnica je njegova mama v k.o. …, še izpostavlja, da ni primerna za življenje, saj se bo kmalu porušila, kar izhaja tudi iz fotografij, ki so bile priložene oziroma se nahajajo v upravnem spisu. Izpostavlja tudi, da predmetna nepravdna postopka o razdružitvi še nista končana. Poudarja tudi, da organ za BPP takšnih njegovih navedb sploh ni preverjal. Sicer pa je tožnik prepričan, da se te nepremičnine ne morejo šteti kot premoženje, ki se upošteva glede dodeljevanja BPP. Bilo bi namreč nepošteno, da bi se kot premoženje štele nepremičnine, ki jih ne more uporabljati in koristiti niti njegova mama kot solastnica, niti sam. Sicer pa je napačna tudi navedba organa za BPP, da je vrednost hiše v k.o. … 32.503,00 EUR, saj je to skupna vrednost, njegova mama pa ni lastnica ampak le solastnica te nepremičnine, kar bi moral ugotoviti tudi organ za BPP. Sicer pa tudi če se upošteva vrednost 15.753,75 EUR za hišo v k.o. … ter vrednost 7.313,17 EUR za hišo v k.o. …, to skupaj znaša 23.077,92 EUR oziroma 11.533,46 EUR na člana družine, kar pa je manj kot 13.780,00 EUR. Kot dokaz predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje priče A.A., vpogled v spis N 34/2009 Okrajnega sodišča v Krškem in v spis N 2/2010 Okrajnega sodišča v Črnomlju ter vpogled fotografij, ki se nahajajo v predmetnem upravnem spisu Bpp 7/2013. Po izvedbi navedenih dokazov predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do dodelitve BPP za zagovor v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I Kpr 34618/2011. Ni pa spora o tem, da sam nima nobenega premoženja, niti dohodkov, da živi z materjo A.A., ki zanj prejema preživnino ter da se šola v 3. letniku srednje šole. Prav tako ni spora o dejanskem stanju glede lastnine nepremičnin njegove matere, njihove vrednosti in višine solastnih deležev. Tožnik pa v tožbi ugovarja pravilnosti uporabe relevantnih določb ZBPP v izpodbijani odločbi.

Po določbi prvega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. V skladu z določbo prvega odstavka 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Glede na citirane določbe ZBPP in ob tem, da tožnik nesporno živi s svojo materjo, je organ za BPP pri ugotavljanju tožnikovega premoženjskega stanja upravičeno upošteval tudi premoženje njegove matere kot premoženje družine.

Glede na določbo 14. člena ZBPP, po kateri se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28, 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu, ne drži tožbeni ugovor, da 14. člen ZBPP govori le o dohodkih oziroma prejemkih, ne pa tudi o premoženju. Citirana določba tako napotuje na uporabo navedenih določb Zakona o socialnem varstvu, ki pa so prenehale veljati z uveljavitvijo ZSVarPre, zato je organ za BPP ravnal pravilno, ko je pri ugotavljanju premoženja tožnika in njegove matere uporabil relevantno določbo 27. člena ZSVarPre. Pri čemer je treba poudariti, da je organ za BPP v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre pravilno upošteval premoženjski cenzus za dodelitev BPP 13.780,00 EUR na družino in ne, kot zmotno meni tožnik, na posameznega družinskega člana.

Glede na to, da nesporno vrednost 1/4 solastnega deleža tožnikove matere na nepremičnini parc. št. 173.S k.o. … znaša 15.753,75 EUR, to pomeni, da presega premoženjski cenzus po zgoraj citirani določbi ZSVarPre. Zato je odločitev organa za BPP, da zavrne tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, pravilna.

Sodišče se tudi ne strinja s stališčem tožnika, da se premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, kot premoženje stranke ne upošteva. Njegovo stališče nima podlage v določbah ZSVarPre. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb Stvarnopravnega zakonika, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem. Tako za odločitev v zadevi niso relevantne niti tožbene navedbe, da nepremičnin, katerih solastnica je tožnikova mati, ne uporabljata. Glede na gornjo ugotovitev, to je, da že vrednost solastnega deleža tožnikove matere na nepremičnini parc. št. 173.S k.o. … presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na dejansko stanje nepremičnine, katere solastnica je tožnikova mati v k.o. …, ne morejo vplivati na odločitev v zadevi. Po vsem povedanem tožnik tudi ne more uspešno uveljavljati ugovora, da organ za BPP ni preverjal njegovih navedb, da so nepremičnine v k.o. … predmet razdružitve in da jih z materjo ne uporabljata.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker dejansko stanje, pomembno za odločitev, med strankama ni sporno, je sodišče o zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Iz istega razloga tudi ni sledilo dokaznim predlogom, da zasliši tožnika in pričo A.A. ter vpogleda v spisa Okrajnega sodišča v Krškem N 34/2009 in Okrajnega sodišča v Črnomlju N 2/2010. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri (med drugim) v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.