Jedro

Zaradi zmanjšanega obsega dela na proizvodnem programu, na katerem je delal tožnik (manipulativni delavec), je tožena stranka ukinila eno izmeno in prešla z dvoizmenskega na enoizmensko delo. Zaradi prehoda na enoizmensko delo je tožena stranka potrebovala le enega manipulativnega delavca, zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je s tem dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka upoštevala tudi določbe ZPIZ-1 in ZZRZI, ki v četrtem odstavku 40. člena določa, da o tem, ali delodajalec invalidu utemeljeno ni mogel ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, v skladu s prvim in drugim odstavkom istega člena odloča Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Komisija je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 27. 9. 2013 razveljavi; da se ugotovi, da tožniku pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala in še traja; da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika nazaj na delo, mu za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi obračunati plače, kakor če bi delal, od njih odvesti davke in prispevke in druge dajatve, razliko v neto znesku pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnika prijaviti pri ZZZS; da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pravočasno laično pritožbo. Navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel le zato, ker je delodajalec trdil, da se je zmanjšalo naročilo izdelkov v njegovem obratu in sam je postal presežni delavec. Meni, da bi lahko opravljal drugo ustrezno delo kot delovni invalid in ki bi bilo primerno njegovemu zdravstvenemu stanju invalida III. kategorije. Lahko bi še vozil viličarja, če bi mu delodajalec ponudil novo pogodbo o zaposlitvi za delo viličarista. Zdravnik medicine dela je izdal spričevalo za delovni mesti, na katerih bi tožnik lahko delal, vendar jih je invalidska komisija zavrnila.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva. Ta pa so predvsem naslednja: - da je bil tožnik invalid III. kategorije invalidnosti in mu je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo, pretežno sedeče, brez dvigovanja težjih bremen nad nivo leve rame in s polnim delovnim časom od 3. 9. 1998 dalje (A6); - da je na podlagi dopolnilnega mnenja invalidske komisije z dne 19. 1. 2004 tožnik s toženo stranko dne 2. 11. 2004 sklenil pogodbo o zaposlitvi za delo na delovnem mestu manipulativni delavec, ki je bilo primerno tožnikovi preostali delovni zmožnosti (A4 in B5); - da je bil tožnik z dne 27. 5. 2013 napoten na čakanje na delo doma, ker je prenehala potreba po njegovem delu zaradi izteka programa A. in s tem povezanega padca količin, kar je zahtevalo racionalizacijo v proizvodnem procesu v obratu montaže vzglavnikov (A7); - da je tožena stranka pred napotitvijo tožnika na čakanje na delo doma preverjala možnost zaposlitve tožnika na dveh delovnih mestih in sicer izvajalec pomožnih del in priprava ter dodelava materialov, za kateri je pooblaščeni zdravnik sicer izdelal spričevalo, da sta ustrezni delovni mesti, vendar je invalidska komisija za obe delovni mesti podala dopolnilno mnenje z dne 17. 6. 2013, da tožnik ni zmožen za predlagani deli, ker gre za izključno stoječi deli (C1); - da je v samem postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožena stranka podala povpraševanje po možnosti zaposlitve tožnika pri drugih delodajalcih, vendar brezuspešno (B9 - B12); - da je Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 9. 2013 podala mnenje, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe po prvem odstavku 102. člena Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/2006) in 40. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 16/2007); - da je tožena stranka tožniku dne 27. 9. 2013 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kateri je navedla, da je razlog za odpoved zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu manipulativni delavec za enega delavca, ker se je zaradi izteka proizvodnega programa A. konvencional bistveno zmanjšal obseg dela (dnevna proizvodnja se je zmanjšala iz 7000 na 600 kosov), posledica padca količin pa je bil prehod iz dvoizmenskega na enoizmensko delo; - da je obstajal tako organizacijski kot ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013).

7. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka tožniku utemeljeno ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da zato obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe, ker je zaradi izteka proizvodnega programa prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi tožnik tudi po izvedbi reorganizacije delovnega procesa še nadalje lahko opravljal delo viličarista pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni opravljal dela na delovnem mestu viličarist, saj ni vozil materiala iz zunanjega skladišča v obrat in z viličarjem razkladal kamionov, temveč je le opravljal interni transport v obratu montaže. Prav tako zaradi svojih zdravstvenih omejitev ni opravljal niti vseh nalog manipulativnega delavca, saj je bilo z zadnjim zdravniškim spričevalom pri delu izključeno nočno delo, delo na višini in upravljanje z viličarjem. Ker je tožena stranka uvedla enoizmensko delo, je postalo odvečno tudi delo enega viličarista in enega manipulativnega delavca v obratu montaže. Tožena stranka je po izvedbi reorganizacije potrebovala le enega viličarista v obratu montaže in je bil en viličarist celo odveč, kar pomeni, da tožniku tudi sicer ne bi bilo mogoče ponuditi delovnega mesta viličarista, sicer pa tožnik sploh ni bil zdravstveno zmožen opravljati dela viličarista.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je podan tako organizacijski kot ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zaradi zmanjšanega obsega dela na programu A., je tožena stranka ukinila eno izmeno in se je delo opravljalo le v eni izmeni, posledično pa je nastal višek delavcev. Ker so v vsaki izmeni potrebovali po enega viličarista in enega manipulativnega delavca, je s prehodom na eno izmeno nastal višek enega viličarista in enega manipulativnega delavca.

10. Tožena stranka je izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala upoštevajoč 116. člen ZDR, ki omogoča posebno varstvo invalidov pred odpovedjo. Upoštevala je tako določbe ZPIZ-1 in ZZRZI, ki v četrtem odstavku 40. člena določa, da o tem, ali delodajalec invalidu utemeljeno ni mogel ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, v skladu s prvim in drugim odstavkom istega člena, odloča Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Komisija je z mnenjem z dne 17. 9. 2013 ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožniku zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

11. Ker niso podani razlogi, ki jih tožnik navaja v pritožbi in tudi ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).