Jedro

V obravnavanem primeru ne gre za izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP, saj je pravdna zadeva, na katero se tožnik sklicuje, tekla pred okrajnim sodiščem in med drugimi strankami kot ta upravni spor, zato ne gre za sojenje v isti zadevi.

Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. Tožnik z zahtevo za izločitev višje sodnice v upravnem sporu z vsebinskim polemiziranjem z odločitvijo v drugem postopku ne more uspeti. Postopkovne kršitve ali tam sprejeta materialnopravna stališča, ki naj bi bila po njegovo zmotna, je (bilo) mogoče izpodbijati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.

Negativna odločitev za stranko v drugem postopku (kar ni primer v obravnavani zadevi, ker pritožnik v tistem drugem postopku niti ni bil stranka) sama zase še ne more pomeniti sodničine pristranskosti, niti vzbuditi dvoma v njeno nepristranskost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi 73. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnila tožnikovo zahtevo za izločitev tam navedene višje sodnice iz razloga po 5. in 6. točki 70. člena ZPP. V obrazložitvi je pojasnila, da odločanje te sodnice pred drugim sodiščem v pravdni zadevi ni v nikakršni zvezi s predmetnim upravnim sporom, spora po vsebini nista povezana, stranke postopka niso iste, zato ne gre za sojenje v isti zadevi. Obrazložila je tudi, zakaj tožnik ni izkazal niti okoliščin, ki bi kakorkoli okrnile videz sodničine nepristranskosti.

2. Zoper navedeni sklep je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vložil pritožbo. Navaja, da je izpodbijani sklep že tretji zavrnilni sklep predsednice sodišča; z drugima dvema je bila zavrnjena njegova prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in sta namenjena oškodovanju pritožnika kot stranke. Zatrjuje še druge kršitve njegovih pravic, ki naj bi jih storila predsednica prvostopenjskega sodišča. Glede predlagane izločitve imenovane višje sodnice pojasnjuje, da je bil razlog utemeljen sum, da je šlo v zadevi izpred petnajstih let za "naročeno sodbo za sramotilne namene z lažnimi trditvami v bran na odškodnino obsojenemu M. K." in da "postopek v zadevi njegove matere in sodničina sodba politične narave, da je dopustno sramotiti in diskreditirati borko za človekove pravice z lažmi, ki so se kot take izkazale v drugih postopkih v korist tožnikove matere, kažeta na sodničino pristranskost". Pojasnjuje, da je bil v članku iz revije Jana deležen lažne insinuacije, da naj bi kot sin A. A. v gimnaziji nekaj naredil in so ga zato leta 2002 vrgli iz šole. Sodničino mnenje je bilo, da je uporaba političnega pamfleta dovoljena in da je s takim laganjem in žaljenjem vse v redu. Sodnica je zato že v tisti pravdni zadevi pred nižjim sodiščem sodila pristransko. Sicer pa je izpodbijani sklep brez vsebinske utemeljitve, v obrazložitvi pa je povzeta neresnična sodničina izjava, da naj bi v pravdni zadevi sodila na podlagi predpisov in dejstev, pri čemer je zamolčala, da je nezakonito kot prepozno zavrgla revizijo tam navedenih vlagateljev, ki jo je vrhovni sodnik B. B. zabeležil kot pravočasno. Pritožnik je soglašal z delom prejšnje sodnice, za katero se ne ve, zakaj ji je bil spis odvzet. Poziv sodnice na morebiten odgovor pritožnika že v naprej opozarja na nesmiselnost, da kaj pojasni, ker bo itak izgubil spor. Poleg tega sodnica pritožniku na njegov poziv še ni vročila pomembnih dokumentov tožene stranke iz spisa, zato se nanje ni mogel odzvati, lahko pa so, kot navaja, tudi falsificirani in antidatirani. S tem je sodnica kršila načelo kontradiktornosti, pritožnika namerno diskriminira in privilegira toženo stranko, zato je verjetno, da bo tudi sodila v njegovo škodo. Sodišče tudi sicer nepotrebno odlaša z obravnavanjem pritožnikove zadeve. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in predlogu za izločitev imenovane višje sodnice ugodi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po petem odstavku 73. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, je zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika dovoljena posebna pritožba. V tej zadevi Vrhovno sodišče presoja le pravilnost in zakonitost odločitve predsednice Upravnega sodišča o zavrnitvi pritožnikove zahteve za izločitev imenovane višje sodnice, zato ne odgovarja na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugovore, ki s tem niso povezani (npr. odločanje o predlogu za dodelitev BPP).

6. Pritožnik je zahteval izločitev imenovane višje sodnice iz razloga po 5. in 6. točki 70. člena ZPP. Po 5. točki navedenega člena sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom, po 6. točki pa ne, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa glede izločitvenega razloga po 5. točki 70. člena ZPP izhaja ugotovitev predsednice Upravnega sodišča, da višja sodnica, katere izločitev je zahteval pritožnik, ni sodelovala pri sojenju v isti zadevi (pred nižjim sodiščem) in tega tudi pritožnik ne zatrjuje. Pravdna zadeva, na katero se sklicuje, je glede na ugotovitve tekla pred okrajnim sodiščem in med drugimi strankami kot ta upravni spor, zato ne gre za sojenje v isti zadevi. Odločitev glede tega razloga je zato pravilna.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna tudi odločitev, da niso podane druge okoliščine, ki bi vzbudile dvom o nepristranskosti imenovane višje sodnice (6. točka 70. člena ZPP). Ta določba pomeni realizacijo ustavne pravice do nepristranskega sojenja, kot je opredeljena v 23. členu Ustave Republike Slovenije. Iz te pravice izhaja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev.

9. Pritožnik takšnih okoliščin osebne narave pri sodnici ne navaja, temveč izpostavlja njeno postopanje v tem upravnem sporu (npr. trditev o neseznanitvi pritožnika z dokumenti v spisu, dopis s pozivom na odgovor), pri čemer sodničino pristranskost v tem postopku v pretežni meri izpeljuje iz zatrjevanih nepravilnosti v drugem postopku z drugimi strankami in tam sprejeti sodni odločitvi. Poudariti je treba, da z zahtevo za izločitev višje sodnice v upravnem sporu z vsebinskim polemiziranjem z odločitvijo v drugem postopku ne more uspeti. Postopkovne kršitve ali tam sprejeta materialnopravna stališča, ki naj bi bila po njegovo zmotna, je (bilo) mogoče izpodbijati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ta so namreč namenjena prav odpravi tovrstnih nepravilnosti in enako velja za upravni spor, medtem ko je institut izločitve sodnika namenjen le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva. Negativna odločitev za stranko v drugem postopku (kar ni primer v obravnavani zadevi, ker pritožnik v tistem drugem postopku niti ni bil stranka) pa sama zase še ne more pomeniti sodničine pristranskosti, niti vzbuditi dvoma v njeno nepristranskost.1

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa predsednice Upravnega sodišča izhaja tudi ugotovitev, da je bila predodelitev spisa izločevani višji sodnici opravljena v skladu s pravili, ki jih določata Zakon o sodiščih in Sodni red. Pritožnikov pavšalen ugovor glede predodelitve spisa, ki taki ugotovitvi ne nasprotuje, je bilo zato treba zavrniti.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 154/2018 z dne 29. 8. 2018, Dsp 3/2019 z dne 19. 3. 2019 in Cp 20/2019 z dne 28. 3. 2019.