Jedro

Obravnavani postopek je specifičen, saj je odločba o krivdi postala pravnomočna. To pomeni, da v postopku novega sojenja državnemu tožilcu ni bilo potrebno predlagati podaljšanja ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, saj je bilo o podaljšanju navedenega ukrepa do pravnomočnosti sodbe že odločeno s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 5. 11. 2004. Drugačna situacija bi nastopila v primeru, kolikor bi bila sodba sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku v celoti, tudi kar se tiče odločbe o krivdi, razveljavljena. V tem primeru bi se zadeva vrnila v fazo po pravnomočni obtožnici, kar pa bi glede podaljševanja ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi narekovalo režim, kot ga determinira določba 502.c člena ZKP.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, pri čemer ostane v veljavi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 5.11.2014.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani odpravilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi glede obtoženega A. A. do vrednosti 23.150,00 EUR na zaseženi gotovini v znesku 11.450,00 EUR in na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Trbovljah ID št. ..., k. o. X, katere zemljiškoknjižni lastnik je obdolženi A. A.; glede obtoženega C. C. do vrednosti 23.150,00 EUR na zaseženi gotovini v znesku 9.830,00 EUR in na nepremičnini vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kranju, ID št. ..., k. o. Y, katere zemljiškoknjižni lastnik je obtoženi C. C.; glede obtoženega D. D. do vrednosti 78.550,00 EUR na nepremičnini ..., k. o. Y, katere zemljiškoknjižni lastnik je do 1/2 obtoženi D. D. Z istim sklepom je prvostopenjsko sodišče zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah in Okrajnega sodišča v Kranju naročilo, da se zgoraj navedena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin ne sme odpraviti, prav tako tudi Okrožno sodišče v Ljubljani zasežene gotovine v znesku 11.450,00 EUR ne sme odpraviti pred prejemom pisnega obvestila sodišča, da je potekel en mesec od dneva vročitve odločbe o odpravi začasnega zavarovanja pristojnemu davčnemu organu.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 403. členom ZKP ter predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugotovi obstoj začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi do izvršitve pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi oziroma največ do desetih let. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno ravnalo, ko je odpravilo začasno zavarovanje.

5. V predmetni zadevi je tekel kazenski postopek zoper obtožene A. A. in ostale, zaradi kaznivih dejanj po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 5.11.2014 so bili obtoženci spoznani za krive kaznivih dejanj po obtožbi, pri čemer jim je sodišče izreklo zaporne in denarne kazni, odvzelo protipravno premoženjsko korist in predmete, ki so bili uporabljeni za storitev kaznivega dejanja ter jim naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka. Ob izreku sodbe je prvostopenjsko sodišče s sklepom X K 48115/2012 z dne 5.11.2014 podaljšalo tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in sicer do pravnomočnosti sodbe. Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da je Višje sodišče v Ljubljani v zvezi s pritožbenimi navedbami obtoženih le-tem sledilo in s sodbo in sklepom VI Kp 48115/2012 z dne 5.6.2015 prvostopenjsko sodbo, ki je bila (v fazi glavne obravnave) izdana na podlagi priznanja krivde, razveljavilo "zgolj" v delu, ki se nanaša na izrek denarnih kazni, odvzem protipravne premoženjske koristi, odvzem predmetov ter stroškov kazenskega postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je prvostopenjsko sodišče s sodbo X K 48115/2012 z dne 5.12.2015, v zvezi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 5.11.2014 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 48115/2012 z dne 5.6.2015, vsem obtožencem izreklo denarne kazni, jim naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka ter odvzelo predmete, s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje; odvzelo jim je tudi protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Hkrati pa je z izpodbijanim sklepom z dne 5.12.2015 odpravilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske korist in sicer iz razloga, ker državni tožilec v ponovljenem postopku ni predlagal podaljšanje navedenega ukrepa. Sodišče sme odločati o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi samo na predlog državnega tožilca, ker pa slednji takšnega predloga ob zaključku dokaznega postopka ni podal, je prvostopenjsko sodišče začasno zavarovanje odpravilo.

6. S tem se ne strinja okrožni državni tožilec. V pritožbi zastopa stališče, da je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je v prvem postopku podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi do pravnomočnosti sodbe, ob odsotnosti pritožb obtoženih C. C. in D. D. zoper sklep z dne 5.11.2014 ter zavrnitvi pritožbe obtoženega A. A. kot neutemeljene, postala pravnomočna in da takšna odločitev, glede na določbo petega odstavka 502. b člena ZKP, traja do izvršitve pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi oziroma največ deset let. 7. Za odločanje v predmetni zadevi je bistvena okoliščina, da je sodišče druge stopnje sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero so bili obtoženci (na podlagi priznanja krivde) spoznani za krive očitanih kaznivih dejanj po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, v odločbi o krivdi potrdilo; iz procesnih razlogov (ker sodba ni imela razlogov oziroma so bili le-ti pomanjkljivi) pa je razveljavilo odločbe o stranski kazni, odvzemu protipravne premoženjske koristi, odvzemu predmetov in stroškov kazenskega postopka ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To pomeni, da se je s pravnomočnostjo odločbe o krivdi (ki se tudi v delu glede pridobitve protipravne premoženjske koristi "veže" na dejstveni opis kot ga vsebuje izrek prvostopenjske sodbe) verjetnost, da bo premoženje, ki je zavarovano, odvzeto, občutno povečala.

8. V četrtem odstavku 502. b člena ZKP je procesuirana možnost podaljšanja začasnega zavarovanja v enakih časovnih razdobjih, obenem pa je določeno, da skupno trajanje začasnega zavarovanja pred uvedbo preiskave oziroma, če ta ni uvedena pred vložitvijo obtožnice, ne sme biti daljše od enega leta; v preiskavi skupno trajanja ukrepa ne sme biti daljše od dveh let, po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje, pa skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati treh let. Iz vsebine citirane zakonske norme je torej razbrati, da se ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljšuje le do faze izreka sodbe sodišča prve stopnje. Iz navedenega izhaja, da v primeru, če sodišče prve stopnje ob izreku (obsodilne) sodbe, na predlog državnega tožilca podaljša ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, le-tega v fazi pritožbenega postopka ni potrebno preizkušati in podaljševati, ker se je verjetnost izreka ukrepa odvzema premoženjske koristi, z izrekom obsodilne sodbe utrdila. V kolikor sodba postane pravnomočna, ukrep začasnega zavarovanja, izrečen ob izreku prvostopenjske sodbe, ostane v veljavi do odvzema premoženjske koristi, pri čemer sme po določbi petega odstavka 502. b člena ZKP, do izvršitve pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi, začasno zavarovanje skupno trajati največ deset let. 9. Če navedena pravna izhodišča apliciramo na obravnavani postopek, ki je specifičen, saj je odločba o krivdi (iz že zgoraj pojasnjenih razlogov) postala pravnomočna, to pomeni, da v postopku novega sojenja državnemu tožilcu ni bilo potrebno predlagati podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, saj je bilo o podaljšanju navedenega ukrepa do pravnomočnosti sodbe že odločeno s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 5.11.2014. Pač pa bi drugačna situacija nastopila v primeru, v kolikor bi bila sodba sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku v celoti, tudi kar se tiče odločbe o krivdi, razveljavljena. V tem primeru bi se zadeva vrnila v fazo po pravnomočni obtožnici, kar pa bi glede podaljševanja ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, narekovalo režim kot ga determinira določba 502. c člena ZKP.

10. Na podlagi povedanega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob tem, ko je v ponovnem sojenju (ki ni bilo vrnjeno v fazo po pravnomočni obtožnici) obtožencem odvzelo premoženjsko korist pridobljeno s kaznivim dejanjem, glede katere je bila krivda že pravnomočno ugotovljena, zmotno štelo, da bi moral državni tožilec podati predlog za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja. V posledici navedenega je le-tega ob izreku (druge) sodbe neutemeljeno odpravilo. S tem je ravnalo v nasprotju z zgoraj citiranimi določbami procesnega zakona in ker je navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 371. člena ZKP), je sodišče druge stopnje pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. Obenem je, zgolj zaradi jasnosti procesne situacije ugotovilo, da je še vedno v veljavi prvostopenjski sklep X K 48115/2012 z dne 5.11.2014.