Up-305/00

27. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave v postopku pred Vrhovnim sodiščem v zadevi št. I Up 770/99 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Ustavni pritožnik navaja, da že več kot eno leto teče postopek pred Vrhovnim sodiščem glede odločanja o pritožbi Odvetniške zbornice Slovenije zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 1055/98.

S tem naj bi bilo kršeno načelo pravne države (2. člen Ustave), ustavni pravici iz 23. in 49. člena Ustave ter 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP).

2.Po vložitvi ustavne pritožbe je Vrhovno sodišče s sodbo št. I Up 770/99-8 z dne 7. 2. 2001 odločilo o pritožbi ustavnega pritožnika (dopis Vrhovnega sodišča z dne 20. 2. 2001 in obvestilo ustavnega pritožnika z dne 26. 2. 2001). S tem je bil postopek pred Vrhovnim sodiščem končan.

3.Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je v primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21. 1. 1998, OdlUS VII, 116). V odločbi št. Up-277/96 z dne 7. 11. 1996 (OdlUS V, 189) je sprejelo stališče, da sodno varstvo v upravnem sporu ne bi bilo učinkovito v primerih, ko bi šlo za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem. Zato je v takšnih primerih dopustno vložiti ustavno pritožbo. Navedena stališča Ustavnega sodišča so bila sprejeta v primerih, ko je kršitev še trajala, saj je smisel sodnega varstva zoper še trajajočo kršitev te pravice prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Zato tudi sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. V tem delu torej niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev obravnavane ustavne pritožbe. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, pa lahko ob pogojih Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 v nadaljevanju ZUstS) vloži tudi ustavno pritožbo. Ker navedane oblike pravnega varstva pritožnik še ni izčrpal, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Na podlagi tretjega odstavka 160. člena Ustave in prvega odstavka 51. člena ZUstS se namreč ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpane vse druge oblike pravnega varstva.

4.V zvezi z uveljavljanjem kršitve 2. člena Ustave pa Ustavno sodišče pritožniku pojasnjuje, da se z ustavno pritožbo lahko zatrjuje le kršitev določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine, za kar pa pri določbi 2. člena Ustave ne gre.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata

Milojka Modrijan